V Ljubljani protestirali 'proti uničenju interneta'

Na Prešernovem trgu v Ljubljani je protest "proti uničenju interneta" organizirala Piratska stranka, s tem pa se je pridružila protestnikom, ki po vsej Evropi pod geslom "rešimo internet" izražajo svoje nestrinjanje z novo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, o kateri bo Evropski parlament glasoval v torek. Zbralo se je okoli 180 protestnikov. 

Predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree je ob robu protesta opozoril na še posebej na problematična 11., po novem 13. člen, ter 13. oziroma 17. člen.  Nekdanji 11. člen je po njegovih besedah sporen, ker podeljuje novo sorodno pravico lastnikom avtorskih pravic, ko gre za povezave na njihove objave. Težava pa je v tem, da lastniki avtorskih pravic niso avtorji, temveč založniki. Kot primer je navedel plačilo, ki ga založniki zahtevajo od Googla za vsak najdeni iskalni zadetek preko njegovega brskalnika. "Vse, kar se s tem zgodi, je, da se utrjuje Googlov monopol, saj ta lahko vedno izsili brezplačno licenco za te povezave, težave pa bi imeli mali blogi, start-upi in mali časopisi," je pojasnil.

Medtem nekdanji 13. člen uvaja obveznosti za platforme, da bodo plačevale licenčnine, če licenčnin ne bo, pa bodo morale uvesti filtre. Po Andreejevih besedah člen zahteva, da platforme, na katere uporabniki nalagajo svoje vsebine, zagotavljajo 100-odstotno skladnost z avtorskimi pravicami, ter da te platforme plačajo za vsako napako. "Sanjajo o neki tehnološki rešitvi, vse, kar se bo zgodilo, pa bo huda monopolizacija s strani Googla, ki je edini, ki te filtre vsaj približno ima," je dodal sogovornik. 

Protest so podprli v stranki Levica. Član Levice Dragan Nikčević je dejal, da v stranki "zagovarjajo internet, ki bi bil prostor svobodne izmenjave informacij in spontane kreativnosti". Po presoji Levice so v direktivi predlagani ukrepi "nejasni, nezanesljivi in nepraktični", njihov namen pa je ustvariti še bolj nadzorovan internet, "iz katerega se lahko gradijo še večji monopoli in še večji dobički". 

Direktivo podpirajo slovenski ustvarjalci

Evropska komisija je direktivo predlagala, da bi posodobila avtorske pravice za dobo interneta in spodbudila razvoj kreativnih industrij v Evropi. Za njen sprejem se zavzema več kot 200 mednarodnih in evropskih avtorskih organizacij z različnih področij, od filma, glasbe, založništva do medijev. 

Osnutek direktive naj bi zagotavljal, da bodo morale velike spletne platforme in agregatorji novic, kot sta YouTube ali GoogleNews, ustvarjalcem vsebin, torej umetnikom, glasbenikom, igralcem ter medijskim hišam in njihovim novinarjem, plačati toliko, kolikor jim v resnici dolgujejo. 

Svojo podporo direktivi so tako izrazili slovenski ustvarjalci. Po njihovih besedah je skrajni čas, da bi avtorji kot imetniki pravic začelidobivati nadomestila za svoja dela tudi na internetu. 

Nasprotniki nove direktive pa nasprotno trdijo, da bo "razdejala internet, kot ga poznamo": "Direktiva od spletnih strani in aplikacij, kjer uporabniki objavljajo vsebine, zahteva, da se morajo 'po najboljših močeh potruditi', da preventivno kupijo licence vseh vsebin, ki jo bodo uporabniki kadarkoli objavili - kupiti morajo pravice za dostop do vseh avtorsko zaščitenih vsebin na tem svetu. To je seveda nemogoče,"  še pravijo v stranki Pirati.

Če tega ne morejo storiti, potem morajo vse, razen peščica spletnih strani in aplikacij (tiste najmanjše in najmlajše), narediti vse, kar je v njihovih močeh, da preprečijo objavo kakršnekoli vsebine, ki bi predstavljala kršitev avtorskihpravic založnikov ali avtorjev. Edina "rešitev" v tem primeru so cenzurni filtri, ki so izjemno dragi in večini strani nedosegljivi, hkrati pa pogosto napačno presojajo, opozarjajo v stranki.  

Spletno peticijo proti direktivi je medtem podpisalo že več kot pet milijonov ljudi. 

Nemška Wikipedia se je za 24 ur zavila v temo

Spletna enciklopedija Wikipedia v nemškem jeziku je bila ta teden v protest 24 ur zatemnjena. To pa ni predstavljalo težave le za dijake, ki so v zadnjem trenutku končevali seminarske naloge, ampak je za seboj potegnilo tudi nekaj drugih posledic.

V okviru protesta so pozvali, naj bralci stopijo v stik z evropskimi poslanci in jim sporočijo svoje stališče o avtorski direktivi. Tako so na zatemnjeni različici enciklopedije objavili povezavo do iskalnika Evropskega parlamenta. Na povezavo pa je kliknilo toliko uporabnikov Wikipedie, da je bil dostop do spletne strani Evropskega parlamenta otežen.

Eden od zvestih uporabnikov spletne enciklopedije pa nikakor ni razumel protestne akcije in jim je po spletni pošti zagrozil, da jih bo tožil, saj zaradi nedosegljivosti strani ni mogel pisati svoje diplomske naloge.

Nemška Wikipedia se je za protestno akcijo v četrtek odločila samostojno, tako kot tudi češka in danska različica spletne enciklopedije. Fundacija Wikimedia, ki stoji za spletno enciklopedijo, je bila proti protestni akciji v tej obliki, saj so ocenili, da bi jo bilo pred evropskimi volitvami mogoče razumeti kot podporo nekaterim strankam.

Wikipedia sicer v okviru nove direktive o avtorskih pravicah ne bo oškodovana, saj gre za družbeno koristno stran.