Ortopedi svarijo: Prišlo bo do zastoja, ki ga bo praktično nemogoče odpraviti

Na javnost so odprto pismo naslovili specialisti in osebje oddelka za ortopedijo SB Šempeter pri Gorici, in sicer glede zaprtja njihovega oddelka za potrebe umestitve covid-19 oddelka. V njem so zapisali, da so pred tremi tedni s strani uprave bolnišnice dobili nalogo, do pripravimo načrt za povečanje števila operativnih posegov do konca letošnjega leta. V programu so zapisali, da bodo do konca leta opravili nekaj več kot 300 operacij, od tega 210 operacij menjave kolčnega in kolenskega sklepa. "Opravili bomo do 24 operacij tedensko, na oddelku, kjer imamo 22 postelj namenjenih ortopedskim pacientom," so zapisali in dodali, da bodo s tem skrajšali čakalno dobo, predvsem za menjavo kolčnega sklepa.

Zdaj pa jih skrbi načrtovano zapiranje oddelka. Svarijo, da bodo v tem primeru morali planirano dejavnost ustaviti. "Prišlo bo do zastoja, ki ga bo praktično nemogoče odpraviti. To smo videli v času od 13. marca do 15. maja letos, ko je bil oddelek zaprt in nam je odpadlo 41 operativnih dni."

Ortopedi sicer še vedno upajo na konstruktiven dialog z vodstvom bolnišnice, saj ocenjujejo, da je trenutno v bolnišnici nekaj praznih oddelkov in da obstajajo rešitve, ki ne posegalo v procese nobene dejavnosti. Hkrati pa opozarjajo, da preselitev njihove dejavnosti v druge prostore bolnišnice ni možna. "V kolikor bo do zaprtja oddelka prišlo, se bomo vsi zaposleni na oddelku zbrali in se javno opravičili vsem našim pacientom, saj operacije, na katero čakajo mesece, ne bomo mogli opraviti," je v imenu celotnega oddelka zapisal predstojnik in specialist ortopedske kirurgije Danijel Bešič Loredan.

Poklukar: UKC Ljubljana z največ 105 posteljami za bolnike s covidom-19

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je dejal, da bi lahko organizirali 105 postelj za bolnike s covidom-19, od tega 25 intenzivnih, 50 na navadnem oddelku in dodatnih 30 za asimptomatske oskrbovance domov za starejše. Če bi obravnavali še več bolnikov s covidom-19, pa bi morali začeti ustavljati druge programe v UKC. "Ko pridemo do teh številk, ustavljamo druge programe. Naredili bomo vse, kar lahko, da programov ne bomo krnili. Če bo pri maksimalni vzpostavitvi teh kapacitet problem s kadrom, zlasti zdravstvene nege, bomo najprej ukinili dodatne programe in nato vse, kar ni življenjsko nujno," je dejal Poklukar.

Ob morebitnih izrednih razmerah pa bi opravljali le še tiste programe, ki rešujejo življenja. "Vse ostalo morda lahko počaka. Ampak potem se bo preneslo to čakanje v naslednje leto in tega ne bo nikoli konec in zdravje ljudi bo bistveno slabše, kot je bilo pred epidemijo. Zato je naš cilj, da zdravstva ne ustavljamo," je dodal.

Pri tem je po njegovih besedah najdragocenejši kader. "Kadra ne moreš kupiti čez noč, visoko strokovnega kadra ne moreš vzgojiti čez noč. Tukaj bodo ravno kadrovske kapacitete postavljale meje, do kam sežemo oz. koliko zmoremo v celotnem zdravstvu," je dejal.

Zato so že v prvem epidemičnem valu začeli usposabljati dodatne zdravnike za delo z ventilatorji za umetno predihavanje bolnikov. Tako so jih do konca junija izobrazili 93.

Ker nenehna oskrba enega bolnika v intenzivni terapiji zahteva pet medicinskih sester na dan, polnijo tudi te vrste. Medicinske sestre poskušajo v večji meri krožiti v intenzivnih enotah, naredili so seznam sester, ki so že v preteklosti delale v intenzivnih enotah in bi jih lahko ponovno vključili. Angažirali so več študentov zdravstvene nege, predlagali so tudi, da diplomanti zdravstvene nege v primeru poslabšanja epidemiološkega stanja dobijo začasno licenco za opravljanje dejavnosti. Med svoje vrste so povabili sestre, ki so se v zadnjih letih upokojile, da bi jih vključili na tista področja, kjer zaradi starosti ali drugih omejitev ne bi bile ogrožene, našteva Poklukar. Poleg tega so s pomočjo zavoda za zaposlovanje poiskali kandidate za bolničarje, ki že opravljajo trimesečno izobraževanje.

V prvem epidemičnem valu je bilo po njegovih besedah organizacijsko lažje, saj so zaradi ustavitve drugih dejavnosti imeli precej kadra na voljo doma, v pripravljenosti, če bi več sodelavcev zbolelo za covidom-19. "Zdaj je bistveno večji izziv in tudi hkrati spoznanje prvega vala, da je to nujno potrebno, da nekovidske programe vzdržujemo tako rekoč za vsako ceno," poudarja Poklukar.

Doslej so v UKC potrdili okužbo z novim koronavirusom pri več kot 60 zaposlenih, skoraj vsi so se po njegovih navedbah okužili zunaj UKC. Ob tem je poudaril, da tudi če so sporočili, da se počutijo slabo, kakšen dan pozneje, je upoštevanje osnovnih ukrepov, to so uporaba mask, razkuževanje oz. umivanje rok ter ohranjanje fizične razdalje, preprečilo prenos virusa.

Tudi nekateri zaposleni na UKC na začetku epidemije niso preprosto sprejeli obveze glede nošenja mask. "Potrebnih je bilo kar nekaj intervencij," je priznal Poklukar in dodal, da njihova služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb nenehno kroži znotraj UKC in nadzirajo izvajanje teh ukrepov.

Ob tem je tudi prvi mož UKC pozval vse državljane, naj se držijo preprostih preventivnih ukrepov, s katerimi lahko "ohranimo službe, plače, delovanje šol, zdravstva in rešimo največ življenj", a terjajo striktnost vseh. "Če hočemo imeti jutri družbene pogoje, s katerimi v času epidemije ne bomo obremenili naših otrok, potem je nujno, da se držimo pravil, da so ta za vse enaka in da se vse, ki se jih ne držijo, tudi ustrezno kaznuje," je bil jasen.