Slovenija

Direktorica Uprave za probacijo: Nihče se ne rodi kriminalec

Ljubljana, 11. 07. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
73

"Vsi smo prestali prepoved gibanja zaradi koronavirusa. Ta je veljala iz občine v občino, pa so bili ljudje napeti in nestrpni. Zdaj bom vsakega, ki reče, da so slovenski zapori kot hoteli, vprašala, če je kraj, kjer si zaprt med štirimi stenami, res hotel. Ker ni!" je odločna direktorica Uprave za probacijo. Zapor bi po njenem mnenju moral biti zadnja možnost, zato služba, ki jo vodi, storilcem prekrškov in kaznivih dejanj omogoča, da kazen prestanejo drugače.

Več kot polovica obsojencev pri nas ima izrečeno kazen, krajšo od dveh let, več kot 30 odstotkov celo krajšo od enega leta. Velik delež teh oseb bi namesto v zapor lahko poslali v probacijo. 

Gre za izvrševanje kazni in ukrepov v skupnosti, pri čemer se storilca kaznivega dejanja vključuje v družbo ter se mu nalaga izpolnitev določenih obveznosti in nalog – s ciljem, da bi ga odvrnili od ponavljanja kaznivih dejanj. Nad vsem tem bdi Uprava za probacijo, organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. 

'Zapor bi moral biti ultima ratio' 

"Eden od ciljev uporabe skupnostnih sankcij je razbremenitev slovenskega zaporskega sistema. Glede na posledice, ki jih zaporna kazen pusti na posamezniku, pa je nesporno dejstvo, da bi zapor moral biti 'ultima ratio', torej zadnja možnost," pojasnjuje direktorica Danijela Mrhar Prelić. 

Kratka zaporna kazen meseca, dveh, treh ali devetih po njenih besedah pusti z vidika škodljivosti skoraj enake posledice kot zapor, ki traja dve ali tri leta. "Stigma je enaka, ostaneš brez službe, prekinejo se ti socialne vezi, vključevanje v okolje je zelo težko, v zaporih so osebe s težavami, z različnimi izkušnjami odnosov, vedenj, prepričanj, stališč ... in to na človeku pusti velike posledice," je jasna. Ko greš v zapor, ljudje opazijo, da te ni. Če si vključen v skupnostne sankcije, si doma, ljudje te videvajo, s teboj komunicirajo, zato je stigma veliko manjša. 

Danijela Mrhar Prelić, direktorica Uprave za probacijo, pravi, da v 15 letih na področju kriminalitete in penologije ni imela niti ene slabe izkušnje z obsojenci.
Danijela Mrhar Prelić, direktorica Uprave za probacijo, pravi, da v 15 letih na področju kriminalitete in penologije ni imela niti ene slabe izkušnje z obsojenci. FOTO: Miro Majcen

O tem, kako se počuti pri opravljanju družbenokoristnega dela, koliko pove o sebi in kako nanj gleda okolica, je za našo spletno stran spregovoril storilec kaznivega dejanja. Njegovo izpoved bomo objavili jutri. 

Dve uri dela nadomestita en dan v zaporu 

Delo Uprave za probacijo zajema več segmentov. Postopek poravnave in odloženega pregona nastopi takrat, ko se tožilec in storilec dogovorita, da ne bo kazenskega postopka, če storilec poravna škodo ali opravi delo v splošno korist. 

V primeru izrečene kazni do devet mesecev zapora se lahko izreče hišni zapor. Na predlog obsojenca o tem odloča sodišče, pogoj pa je obstoj osebnih ali življenjskih okoliščin, na primer, če je oseba v rednem delovnem procesu ali izobraževanju, da se to ne prekine, ali pa je njeno zdravstveno stanje takšno, da je bolje, da ostane v domačem okolju. Hišni zapor pomeni, da oseba biva na naslovu stalnega bivališča, brez dovoljenja sodišča oseba bivališča ne sme zapuščati, lahko pa so ji naložene določene naloge in obveznosti v okviru varstvenega nadzorstva. 

V primeru izrečene kazni do dveh let zapora se lahko kazen nadomesti z delom v splošno korist – dve uri dela nadomestita en dan zapora, maksimalno število ur pa je 1460. 

V lanskem letu je bil strošek probacije, upoštevajoč samo integralna sredstva, 1,3 evra na dan oz. 1,55, če k temu prištejemo še evropska sredstva. Strošek oskrbnega dne obsojenca v zaporu medtem znaša približno 80 evrov na dan. Tudi iz finančnega vidika je torej smiselno, da bi se več ljudi iz zaporskega sistema preusmerilo v probacijo.

Med opozorilne sankcije štejemo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, ko se osebi nudi strokovno pomoč in nadzor pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih je naložilo sodišče (na primer zdravljenje odvisnosti ali obvladovanje agresivnega vedenja). Ker obsojenci lahko na polovici prestajanja kazni zaprosijo za pogojni odpust, delo Uprave za probacijo zajema tudi načrtovanje pogojnega odpusta v sodelovanju z zavodi za prestajanje kazni zapora in nato pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. 

Poleg tega uprava pripravlja tudi poročila za sodišča zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva ter poročila za državnega tožilca za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopek poravnavanja in pripravo sporazuma ter za odločitev o uvedbi pregona ali zapripravo navodil ter določitev nalog v primeru odložitve kazenskega pregona. 

Uprava tudi organizira, vodi in nadzoruje izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške. Ura je vredna 10 evrov, tako da se globo v višini najmanj 300 evrov da oddelati s 30 urami.  Vsem, ki se jim to zdi veliko, Mrhar Prelićeva odgovarja: "Praviloma je to oseba, ki nima prihodka, torej tega denarja nimamo kje vzeti. Globa pa je globa. Kaj je potem bolje da država tega denarja sploh ne dobi ali da ima vsaj lokalna skupnost nekaj od tega?" Po zakonu lahko oseba dobi najmanj 30 in največ 400 ur dela v splošno korist, obdobje izvrševanja pa skupaj ne sme trajati več kot šest mesecev. 

V primeru izrečene kazni do dveh let zapora se lahko kazen nadomesti z delom v splošno korist – dve uri dela nadomestita en dan zapora.
V primeru izrečene kazni do dveh let zapora se lahko kazen nadomesti z delom v splošno korist – dve uri dela nadomestita en dan zapora. FOTO: Uprava za probacijo

Lani opravljenega pol milijona ur dela v splošno korist 

V dobrih dveh letih svojega delovanja je Uprava za probacijo obravnavala 4650 zadev. Trenutno je aktivnih 1871, okoli 55 odstotkov zadev je kazenskih, 45 pa prekrškovnih. Uprava skupaj zaposluje 61 uslužbencev na petih probacijskih enotah po Sloveniji, pri čemer jih 44 neposredno dela z osebami.

"Vse od začetka delovanja probacije opažamo konstanten trend naraščanja. Kar je pozitivno in želimo si, da trend ostane. Pogojno. Predpogoj je namreč zadostna kadrovska zasedba," pojasni Mrhar Prelićeva. Ob začetku leta 2018 je bilo namreč na upravi zaposlenih le 17 svetovalcev, ki so obravnavali skoraj 500 obsojencev, do konca leta je bilo teh že več kot 2000. Vsak od njih je imel v povprečju v obravnavi po 150 zadev, kar je bilo povsem neživljenjsko, saj so mednarodna priporočila od 20 do 40 zadev. Konec lanskega leta jim je s kadrovskimi popolnitvami uspelo priti v povprečju na 65 zadev na svetovalca. Trenutno je stanje dobro, kar se po njenih besedah odraža tudi v načinu dela. 

V probaciji je največ oseb, starih od 30 do 40 let, ki so storile kazniva dejanja na področju premoženjskih deliktov, sledijo kazniva dejanja, povezana z nasiljem v družini, nato z odvisnostjo in preprodajo drog. "V letu 2019 je bilo 37 odstotkov brezposelnih, 30 odstotkov oseb, ki so opravljale delo v splošno korist, je bilo upravičencev do socialnovarstvenih prejemkov, veliko jih prihaja iz disfunkcionalnih družin, kjer so bile institucionalne oblike dela ves čas prisotne, potem so težave z odvisnostjo od alkohola, drog, iger na srečo ..." našteva.

Kako uspešna je probacijska služba pri svojem delu z vidika povratništva, se po zgolj dobrih dveh letih delovanja še ne more videti, zgovoren pa je podatek, da so imele osebe lani naloženih skoraj pol milijona ur dela v splošno korist, skupaj pa je bilo uspešno izvršenih 92 odstotkov probacijskih nalog. S tem se Slovenija nahaja v samem evropskem vrhu, saj je delež EU od 75 odstotkov dalje. 

V probaciji  je največ oseb, ki so storile kazniva dejanja na področju premoženjskih deliktov.
V probaciji  je največ oseb, ki so storile kazniva dejanja na področju premoženjskih deliktov. FOTO: Dreamstime

'Vsaka alternativa je tek na dolge proge' 

Slovenska kazenska zakonodaja je po besedah naše sogovornice sicer zelo dobra, ponekod celo boljša od razvitih evropskih držav, s katerimi se radi primerjamo. Imamo namreč zelo napredne rešitve, a jih v praksi žal premalo uporabljamo. "Mi si na primer želimo, da bi se kot način prestajanja zaporne kazni pogosteje uporabljal hišni zapor. Mislim, da potrebujemo čas, da sprejmemo malo smelejše odločitve, se pa stanje izboljšuje. To je vsekakor tek na dolge proge, vsaka alternativa je," pravi Mrhar Prelićeva. 

Bolj bi bilo po njenih besedah treba spodbujati povezovanje zaporskega okolja s skupnostjo že med prestajanjem kazni. Večina raziskav namreč kaže, da represivni, strogi, rigidni in nefleksibilni sistemi ne zmanjšujejo povratništva. "Komur se zdi, da bodo dolge kazni, ko boš obsojenca zaklenil v celico, naredile dobro, se moti. Ena najvišjih stopenj zaprtih ljudi na delež prebivalstva je med drugim v ZDA, kjer imajo tudi eno najvišjih stopenj povratništva. Sistemi, ki so najbolj odprti, kot je na primer Norveška, pa imajo okoli 20-odstotno stopnjo povratništva." Zato tudi ostro nasprotuje tezi, da je povratništvo pokazatelj učinkovitosti sistema. "Sistem je lahko podpora, motivacija, nadzor in usmerjanje, a človek je tisti, ki sprejema odločitve. In če se bo odločil, da bo storil kaznivo dejanje, ga bo storil, ne glede na vse." 

 Vedno je vprašanje tudi, zakaj je nekdo nekaj naredil. "Nihče se ne rodi kriminalec, se pa v storilce kaznivih dejanj lahko oblikujemo skozi življenje. Nekatere v to privedejo življenjske okoliščine. V slovenski družbi prevečkrat zasledimo željo in potrebo splošne javnosti, da bi bilo treba vse storilce kaznivih dejanj zapreti. A meja med tem, kdo postane storilec kaznivega dejanja, je zelo tanka. Pelješ se po cesti, zbiješ človeka, ga povoziš do smrti in v afektu, paniki, strahu pobegneš s kraja ... Zaporna kazen ti ne uide, pa verjetno zaradi tega nisi slab človek," ponazori. Vsi se lahko hitro znajdemo na drugi strani. 

Še bolj pa jo zmotijo besede, da so naši zapori kot hoteli in da obsojencem tam pravzaprav nič ne manjka.  "Vsi smo dali skozi koronavirus in prepoved gibanja. Ta je veljala iz občine v občino, pa so bili ljudje napeti in nestrpni. Zdaj bom vsakega, ki reče za zapor, kjer moraš biti med štirimi stenami, vprašala, če je to hotel. Ker ni!" 

Uprava za probacijo storilcem prekrškov in kaznivih dejanj omogoča, da kazen prestanejo drugače.
Uprava za probacijo storilcem prekrškov in kaznivih dejanj omogoča, da kazen prestanejo drugače. FOTO: Uprava za probacijo

'Tako, kot me je bilo strah na avtocesti, me ni bilo med obsojenci nikoli' 

Pri tem, da si je javnost ustvarila slabo mnenje o obsojencih, imajo pomembno vlogo mediji, ker večinoma poročajo negativne stvari, še pove. "Na Norveškem se je zgodil Breivik, 78 ljudi je umrlo, grozljivo. A v njihovih medijih se o tem ni razpravljalo, bila je novica in to je bilo to. Pri nas pa pobegneta dva zapornika, pa se o tem poroča še dva meseca. Veste, v probaciji in v slovenskih zaporih je veliko dobrih zgodb in veliko vloženega truda, pa se o tem ne govori, vsaj ne tako pogosto kot o negativnih." 

Mrhar Prelićeva sicer pravi, da v 15 letih na področju kriminalitete in penologije – 7,5 let je delala v prevzgojnem domu z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, 5,5 let je vodila ženski zapor na Igu, zdaj pa vodi probacijsko službo – ni imela niti ene slabe izkušnje z osebami, ki so prestajale zaporno kazen. 

"Sem se pa lani peljala proti Primorski, ko me je na vrhniškem klancu začel prehitevati nek podivjani voznik. Ko sem se mu umaknila, me je napol prehitel, nato pa me je z avtom najprej hotel butniti od strani, nato me je tiščal v tovornjak na desnem pasu, potem me je prehitel in pred menoj na hitro zavrl, da sem se komaj ustavila in je vame skoraj priletel avtomobil za menoj ... Tako me je po avtocesti preganjal kakih devet kilometrov, jaz pa nisem vedela, ali bom pristala v zaščitni ograji ali me bo stisnil med dva tovornjaka, bilo je grozljivo! Tako, kot sem se takrat počutila prestrašeno, se nisem nikoli in nikdar med storilci kaznivih dejanj," zaključi. 

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (73)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Profi fajader
13. 07. 2020 14.33
-3
A bosanka bi pa svoje iz zaporov vlekla. Raje naj pove kako lahko manjšina švedov predstavlja večino zaporniške populacije.
2030futura
12. 07. 2020 13.18
-3
ecnarf
12. 07. 2020 12.01
+0
ČIM PREJ UKINT
ecnarf
12. 07. 2020 12.01
+3
Mladen sir
12. 07. 2020 08.30
+12
Država nima reda in dovoli da so kriminalci zunaj,Mene ne morete imet za norega ,ker vidim z vrha so kriminalci,bivša sodnica,župan,odvetniki to so ljudje ko oni delajo kriminalce,Zaposlujejo navadne ljudi pa niso nič krivi,,,,,,,Zakaj nimam več verovanja v pravno državo????
Grma53
12. 07. 2020 12.42
-1
Se strinjam. Razpustiti sodišča, policijo in zapore. Samo zapravljajo naš denar. Kriminalci naj pač zmolijo en očenaš, pa naprej...
hotchilipoper
12. 07. 2020 08.25
+15
Fina tale služba,a ne?
hotchilipoper
12. 07. 2020 08.24
+9
METKA102
12. 07. 2020 08.19
+12
Tisti, ki jo je preganjal je morda tudi bivši zapornik, ali pa bodoči. V zaporih se tisti, ki so res kriminalci prav nič ne poboljšajo, zapor bi pa moral to biti. Sicer pa imamo v naši civilizaciji cel kup ljudi in še več živali, ki so kot v zaporih. Npr.: delavci za tekočim trakom in na normi, ki je skoraj nedosegljiva. Niti na wc ne morejo, če ne najdejo zamenjave, živali pa so zaprte, da se še premikati ne morejo in čakajo na zakol ali pa v živalskih vrtovih, kjer nimajo prostora za gibanje in vanje bulji na stotine oči vsak dan. Saj imamo cel kup nevladnih organizacij in zagovornikov, ki jih drago plačujemo, učinka je bolj malo. Tisti, ki pa so zaprti zaradi kaznivih dejanj, bi vsekakor morali sami zaslužiti za svoje preživljanje in bivanje, ne na naš račun. Poglejte starostnike v domovih, cela žlahta zbira denar, da smejo biti tam, kjer so tudi zaprti in cele dneve ne vidijo drugega kot strop nad svojo posteljo, kjer so za ograjcami (pravijo, da zaradi varnosti).
maneno48
12. 07. 2020 08.00
+11
probacija??? kaj pa to pomeni v slovenščini???
hotchilipoper
12. 07. 2020 08.41
+3
hotchilipoper
12. 07. 2020 08.42
+10
Pomeni da probaš nekaj,pa če ti ne uspe, imaš še zmeraj ogromno plačo
Ferenc Godina
11. 07. 2020 21.34
+11
Kaksno je varstveno nadzorstvo in probacija, če vam obsojenec v času dovoljenega izhoda izvršuje kazniva dejanja?
EEgon
11. 07. 2020 21.00
+18
2 uri dela = 1 dan zapora ?! Pa ta država je zrela za revolucijo. Tovariši so uničili podjetja in v bedo, ločitve,pomilovanje vredno življenje pahnili 100.000 ljudi in večina njih je opravila probacijo 2uri=1dan zapora!? Ko bo revolucija je potrebno poiskati vse te pisce zakonov in jim sodit v imenu delavstva in nam kršene pravice do dostojnega življenja. In kazen bodo določili delavci in verjemte ne bo 2 uri = 1 dan !
bundy crocodile
12. 07. 2020 11.59
+2
Te kriminalce sploh ni treba iskati, ker nam sami pišejo zakone. Ko govorimo o pravnomočno obsojenih kriminalcih in goljufih vsi najprej pomislimo na Janeza Janšo katerega očitno podpira več kot polovica naroda torej. Še vedno bolje, da človek nekaj naredi kot, da se naredi butlja, se vsede za par milijonov za 2 leti in se vrne v politiko pisat zakone. Zakoni so nekako tako.. vojski se ne smeš pridružiti, če si pravnomočno obsojen lahko pa ji poveljuješ. Iz pivovarne ne smeš odnesti pločevinke piva, ker te bodo nagnali in nikoli več vstopa, lahko pa jo pokradeš za 20 milijonov in po odsluženi kazni nazaj nastopiš kot direktor. Niso težava ti, ki so vzeli kos kruha, težava so tisti, ki so jim to omogočili.
slo_veter
11. 07. 2020 20.39
+17
kako se to norčujejo iz mojga/našega dnarja. Nekdo s celo ekipo ima dobro plačo, ima nalogo da imajo zaporniki, kriminalci, tatovi, preprodajalci ... vse TV programe, tudi plačljive. Mi, ki nismo zaporniki, si pa moramo to sami plačat. wauu .
EEgon
11. 07. 2020 21.01
+7
Takšno politiko so izvolili večinsko ti isti delavci, ki sedaj jambrajo!
solarcek1234
11. 07. 2020 20.14
-3
Niso vsi zaporniki tam zaradi enakih kaznivih dejanj zato se strinjam,da je prav,da se dolocenim da moznost.Zapor se zdalec ni hotel,niti se zaporniki tam ne redijo-to so smesne trditve tistib,ki kar nekaj blebetajo. Recimo soba 15 kvadratov,v njen 5 oseb zaprtih 22h....razlicni karakterji,razlicna kazniva dejanja,eni odvisniki,drugi ne... Za tiste,ki niso naredili tezjih kaznivih dejanj je to poguba,trauma za dolgo casa in kvecjemu lahko gre taksnemu obsojencu kasneje veliko slabse v zivljenju. Ne sodite necasar kar ne poznate. Zapor ni glavna tema kako tam telovadijo in se nazirajo zastojn hrane.Zapor je iz dneva v dan borba za prezivetje.Se kolikokrat kak zapornik umre kar naenkrat-o tem se sicer nikoli ne pise. Se pa strinjam,da huda kazniva dejanja kot so umori pedofilija,ropi in podobno-tu pa nebi smelo biti popuscanja nikoli.
PEACE
11. 07. 2020 20.03
+1
Kaj se je zgodilo našim politikom ? kje so iztirili ? kaj je bilo krivo ?
EEgon
11. 07. 2020 21.02
+4
ni_mi_vse_eno
11. 07. 2020 19.15
+3
Vse lepo in prav, samo moralo bi biti enakovredno, ali vsaj enakovredno delovnemu ljudstvu. En dan dela je 8h za nas. En dan zapora bi moral biti enakovreden 8h dela. Pomagalca umora učitelja v Bohinju sta s pometanjem stadiona odslužila kazen. Žal ne vidim enakovrednosti. Mi je pa všeč, da je zadeva delujoča, če ljudem pomaga, da se vrnejo na pot poštenega dela in služenja lastnega kruha, kot mi.
Carmennula
11. 07. 2020 19.25
+4
Prvo naj bodo dobri zaporniki, potem vse ostalo ampak oni niso zaporniki so kot v hotelu,.?? kaznovani so pa ostali, ko jih morajo redit, prenašat na koncu pa jim še očitajo da jih ne razumejo. Redko katera baraba je postal normalen držvljan kriminal po taki logiki teh premesistov samo napreduje in ti so največje breme ostalih delovnih in poštenih ljudi..Morilec je morilec ta se z nobenim pometanjem hinavščino ne more odkupit ali rehabilitirat..Za njega je kazen po kazni pa na špago..pardon kontrolo..
dante
11. 07. 2020 19.03
+10
Če na stara leta ne bom imel gnara za preživetje bom storil vse da pridem v zapor. Tam maš vse za preživetje pravi polni penzion
ni_mi_vse_eno
11. 07. 2020 19.17
+7
V načrtu je izgradnja novega, bolj luksuznega zapora. (24ur; Ljubljanski mestni svet prižgal zeleno luč gradnji novega zapora v Dobrunjah)
disorderliness
11. 07. 2020 18.46
-10
Zaporne kazni je treba ukiniti, zapore pa podreti. Obstoj zaporov samo dokazuje, kako necivilizirana družba smo.
Carmennula
11. 07. 2020 18.53
+13
Maš prav uvest je treba prisilno delo in smrtno kazen, kdo jih bo pa redil saj drugače so ostali kaznovani..?? Nič krivi ? Prvo jih okradejo, na koncu živijo na tuj račun, kot v hotelu, za nagrado pa še penzijo vlečejo in sirjejo vsem po glavi.
Carmennula
11. 07. 2020 18.44
+11
Prvo je potrebno iz njih narest dobre zapornike, naučit reda discipline, če ne bodo dobri državljani ampak lopovo do konca življenja..? Mi pa izdelujemo barabe za na prostost ? Izbresta pride še večja baraba kot je šla tja, zaradi neke premisivne in FDBV jevske logike, lopov je lopov zato mora vedet kaj je dobro kaj ni, če ne gre z lepa pa z grda.
Jožajoža
11. 07. 2020 16.16
+5
Torej,ti ki so na oblasti,se niso rodili kot kriminalci.torej so postali,ko so prišli na oblast.
Promotor
11. 07. 2020 18.40
+8
FDV-jevsko nakladanje v prazno z megleno prihodnostjo, še mal pa se bomo morali začeti klanjat zapornikom...!
RdecaZvezda
11. 07. 2020 16.02
+4
Edina novica kaj vredna zadnje dni,popolnoma podpiram predlogg. direktorice javnih zaporov,naj delajo in si odslužijo sami kar so prekršili ne pa da jih mi preživljamo,kaj pa tujci ?
?rnogled
11. 07. 2020 15.59
+10
Zapor je sankcija za protipravno kaznivo dejanje in ne namestitev kategorije A,brez izhoda.Če že hočejo znotraj zapora živeti kot v hotelu,naj to tudi plačajo,z denarjem ali z delom.Malico in kosilo za otroka moramo v šoli plačati starši,zapornikom to plačujemo davkoplačevalci.Narobe svet.