Prvi primer
V prvem primeru je šlo za podjetje s področja proizvodnje kemikalij. Pri izračunu višine božičnice posameznega zaposlenega se je na podlagi pravilnika upošteval tudi faktor njegove odsotnosti z dela zaradi bolezni. Ta se je v primeru ene bolniške odsotnosti znižal z vrednosti 1,2 na 1, v primeru dveh ali treh odsotnosti je znašal 0,8, za več kot tri bolniške odsotnosti pa nič, kar je pomenilo, da zaposleni do izplačila božičnice ni bil upravičen.
Drugi primer
Zagovornik je preveril tudi merila za izplačilo božičnice v podjetju, ki se ukvarja z distribucijo električne energije. V podjetniški kolektivni pogodbi je namreč določilo, da se višina božičnice odmeri prek bruto plače, ki jo je posameznik prejel v letu, za katero se nagrada izplača. Ob tem pa je določilo še, da se v osnovo za izračun božičnice ne šteje tisti del bruto plače, ki ga je zaposleni kot nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti prejel od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Nižjo božičnico so zato prejeli tisti zaposleni, ki so bili med letom z dela odsotni zaradi resnejših zdravstvenih težav oziroma iz takih zdravstvenih razlogov, da jim je nadomestilo plače namesto delodajalca nakazoval ZZZS. Tudi v tem primeru je zato šlo za diskriminacijo zaposlenih na podlagi njihovega zdravstvenega stanja.
Zdravstveno stanje posameznika je po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) varovana osebna okoliščina. To pomeni, da nihče ne sme biti deležen slabše obravnave zaradi svojega zdravstvenega stanja.
"Za ugotovitev diskriminacije ni pomembno, ali je bilo neko ravnanje namerno ali nenamerno. Važne so posledice. Tudi za gospodarstvo velja, da nihče ne sme biti slabše obravnavan samo zaradi svojega zdravstvenega stanja, nege otroka ali starševstva. S protidiskriminacijsko zakonodajo morajo biti skladna tudi merila za izplačilo božičnice in drugih nagrad zaposlenim," je ob tem poudaril zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.