'Divjajo' za svoje pravice

Posamezniki iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se po prekoračitvah dovoljene hitrost v zgolj enojezično označenih naseljih spet sami ovadili, da bi tako na ustavnem sodišču dosegli odločbe za dvojezične topografske napise. Kot je v Celovcu dejal predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) Jože Wakounig, je to "edini način, kako opozoriti na pravno neznosno stanje" pri uveljavljanju manjšinskih pravic.

Enega kršijo, da bi uveljavili drugega

NSKS je prvo akcijo samoovadb za dvojezične krajevne table izvedel spomladi leta 2005, ko je okoli 30 posameznikov prijavilo prekoračitve dovoljene hitrosti v naseljih, ki bi morala biti po njihovem prepričanju označena dvojezično.

Kazensko odločbo, ki je sledila prekoračitvi dovoljene hitrosti, so nato izpodbijali z utemeljitvijo, da bi moral biti določen kraj v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) dvojezično označen. Ker je namreč krajevna tabla zgolj enojezična, ne more biti veljavna in zato tudi ne more veljati avtomatična omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro.

Dokončno odločitev je nato moralo sprejeti avstrijsko ustavno sodišče, ki je za večino primerov spornih naselij razsodilo, da morajo biti označena s slovensko-nemškimi topografskimi napisi. Vozniki so sicer vseeno morali plačati kazen za prehitro vožnjo.

Junija 2006 le sprememba – a nesprejemljiva

Avstrijska vlada je junija leta 2006 sprejela novo uredbo za dvojezične topografske napise na avstrijskem Koroškem, v kateri je seznam iz leta 1977 dopolnila s Pliberkom in Drvešo vasjo. S tem je bila uredba iz leta 1977 razveljavljena, pritožbe na ustavnem sodišču pa so se nanašale prav na njo. Na tej osnovi sprejete odločbe so s tem postale nične.

Kot je pojasnil tajnik NSKS Marjan Pipp, proti uredbi iz leta 2006, ki je za predstavnike koroških Slovencev enako nesprejemljiva kot predhodna, doslej še ni bilo pritožb. 25 posameznikov je zato v preteklih dneh za nekaj kilometrov na uro prekoračilo dovoljeno hitrost v zgolj enojezičnih naseljih in nato pripravilo samoovadbe, ki jih bodo predali pristojnim organom.

Predsednik ZNP pri NSKS Wakounig je pri tem razložil, da so se odločili za kraje, ki so na zadnjih dveh popisih prebivalstva imeli vsaj deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Obenem je morala zgolj enojezična tabla biti modro obrobljena, saj le v taki podobi pomeni avtomatične omejitve hitrosti na 50 kilometrov.