KPK: Kršitev je kršitev; Golob: Kršitve ni; Odvetnik Bonarjeve: Gre za širšo zgodbo

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v Policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v Policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Tina Divjak je danes v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija in tudi kasneje v izjavi za medije dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da Zakon o organiziranosti in delu Policiji zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s Policijo in da govori le o ministru za notranje zadeve. "Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, da nima pristojnosti v zvezi s Policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na Policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v Policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru," je dejala Divjakova.

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo naredili splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. "Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena," je dejala.

Tako KPK po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače. "Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja v odnosu do Policije samo, če ima usmeritve vlade," je dodala. Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ... "Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pred pol leta ali enim letom," je dejala. Če ugotovitev ne bi objavili samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjakova je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. "Je pa stvar politične kulture in osebne presoje, kako bo oseba prevzela odgovornost za ugotovljene kršitve," je dejala.

Ob tem je ponazorila, da na primer Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in nadzornih svetov družb v državni lasti.

Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v Zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjakova konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjakova dejala, da "bi rekla, da se to lahko zgodi".

Premier je sicer v naši včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER dejal, da si je v primeru integritete predstavljal stvari, kot "ne bomo počeli tega, kar je počela prejšnja vlada". Izpostavil je, da je bilo v predvolilni oddaji, ko je zagotovil, da bi v primeru, da bi KPK ugotovila kršenje zakona o integriteti, odstopil, govora o kršitvah Janševe vlade.

Kot je izpostavil, je šlo takrat za denar nepojasnjenega izvora, za kupovanje avtomobilov z gotovino itd. "O takšnih kršitvah smo se takrat pogovarjali, ne pa o tem, ali lahko pošljem SMS svoji lastni ministrici, da sem zaskrbljen nad kadrovsko sliko," je vztrajal Golob. Prepričan je namreč, da je v sporočilih zgolj "svoji lastni ministrici izrazil zaskrbljenost nad sliko v Policiji". Dejal je, da tega sam ne šteje za kršitev integritete ter da zaradi tega ne bo odstopil.

Poudaril je tudi, da odločba KPK ni pravnomočna, prav tako pa nima izreka nobene sankcije: "Odločitev KPK je benigna v tem, da ne prinaša popolnoma nobene sankcije."

Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je ob tem že včeraj napovedal, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem, češ da so ugotovitve KPK nezakonite.

Pravni strokovnjak Miha Šepec medtem poudarja, da obstajajo "huda korupcijska ravnanja" in tudi "manjše kršitve integritete", na funkcionarju pa je, kako se bo odzval. "Kar imamo trenutno, sta bolj ali manj nedolžna SMS-a. Marsikateri pravnik v njiju sploh ne bi videl nič spornega," pravi.

S primerom Bobnar se sicer ukvarja tudi ljubljansko okrožno sodišče - lani oktobra je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo, katere očitki se nanašajo na sum dajanja daril za nezakonito posredovanje. Epilog predkazenskega postopka pa bi lahko bil po oceni Šepca v tej zgodbi ključen.

Pozivati premierja k odstopu ali resnim posledicam na podlagi same ovadbe, je medtem po njegovem mnenju preuranjeno. "Če pa se bo izkazalo, da je bilo tam kaj bolj resnega, pa bi bili takšni pozivi na mestu," še pravi.

Odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar Luka Švab je medtem v izjavi za medije dejal, da dve SMS-sporočili, na podlagi katerih je KPK ugotovila kršitev integritete premierja Roberta Goloba, "nista padli z neba". Sta namreč del širše zgodbe in le dva izmed številnih dokazov, ki jih preiskujeta tudi državno tožilstvo in policija, meni.

S celotno odločbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) sicer še niso seznanjeni, le z delom, ki je bil objavljen v medijih.

Poudaril je, da je treba pri SMS-sporočilih, ki jih je premier poslal tedanji ministrici Bobnar, upoštevati njun kontekst. Že vsebina sporočil pa po njegovih besedah kaže na to, da se je "pred, med in po poslanih sporočilih nekaj dogajalo".

Ti dve sporočili sta tako samo dva izmed številnih dokazov, ki sta jih pred različnimi organi navedla tako Bobnarjeva kot nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, predvsem v kazenskem postopku, je poudaril. Kako je KPK presojala druge dokaze, v tem trenutku ne ve, saj nima celotne odločbe KPK.

"Seveda si vsakdo integriteto lahko predstavlja drugače, sem pa mnenja, da so za to pristojni neodvisni organi, da ugotavljajo, kje so meje oziroma kršitve integritete," je dejal. Ob tem je izpostavil besede namestnice predsednika KPK Tine Divjak, da tudi eno sporočilo lahko pomeni kršitev integritete.

Zagovornik predsednika vlade Goloba Stojan Zdolšek je sredi novembra na upravno sodišče vložil tri tožbe zoper odločitve KPK v zadevah Bobnar in Karigador. KPK je zato obravnavo obeh primerov začasno ustavila.

Švab verjame, da na KPK "vedo, kaj delajo" in da so odločitev za izdajo končnega poročila tudi ustrezno obrazložili. Pristojni organi pa bodo presodili, ali je prišlo do kakšne postopkovne napake. "Upam, da ne in da so bile stvari izpeljane, kot morajo biti, zakonito, po postopku," je dejal.

Spomnil je tudi, da je Bobnarjeva decembra 2022 poleg prijave na KPK zoper premierja zaradi suma storitve kaznivega dejanja podala prijavo tudi na državno tožilstvo. Na podlagi vseh zbranih dokazov je policija sum kaznivega dejanja potrdila in nadgradila ter na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo, tožilstvo pa je vložilo tudi zahtevo za preiskavo.

Glede slednje ima zgolj to informacijo, da je zahteva za preiskavo pri preiskovalnem sodniku, ki mora o zahtevi za preiskavo obrazloženo odločiti s sklepom. Tudi v tem postopku je namreč Bobnarjeva izključno priča, v morebitnem sodnem postopku pa bi lahko bila oškodovanka, je pojasnil. "Upamo, da bodo vsi organi opravili svoje delo objektivno, strokovno," je sklenil.