Lubenice, melone in paradižniki so priljubljeni poletni plodovi, ki jih imajo poleg nas rade tudi živali, kar pa primorskim kmetovalcem povzroča veliko težav. "Če bi žival pojedla enega, ne bi bilo nobenega problema. Če bi pojedla enega, če bi jih pojedla deset – ampak to ti naredi škodo vsepovsod," pove Marino Zonta, primorski kmetovalec in lovec.
Največ pridelka uničijo divji prašiči, zajci, nutrije in jazbeci. Poleg tega galebi s kremplji trgajo plastenjake, nekatere živali povzročajo tudi dolgotrajne posledice. "Jelenjad je izredno škodljiva, ker nam polomi drevesa. Ni samo škoda, da ostaneš brez pridelka; ostaneš tudi brez dreves," pojasnjuje Patricija Pirnat iz kmetijskega zavoda Agraria.
Čeprav to za kmetovalce ni nov problem, jim letos živali povzročajo še posebno veliko preglavic. To pa ne pomeni, da je živali več. Zonta pravi, da je dejstvo, da smo jim vzeli prostor in se sedaj nimajo kje premikati. Včasih sta bili tam dve hiši, sedaj je tam cela vas.
Očitno za vse divje živali ni več prostora, vendar pa se ulov ne organizira kar tako
Pirnatova pojasnjuje, da so pridelovalne površine blizu naselij, kjer je otežen odstrel. "Načrt se dela poleti, ko se vidi, koliko divjadi je v lovišču, in takrat se naredi načrt odstrela za vse leto," še dodala Zonta. Načrt se pripravlja glede na zabeleženo, vendar pa podatki, ki jih imata zavod za gozdove in lovska zveza, niso ustrezni – v praksi je škode več. "Pridelovalci premalo prijavljajo, ker so imeli v preteklosti slabe izkušnje, se pravi se ni priznala škoda," pravi Pirnatova.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.