Narobe. Dizl in bencin se pridobivata v postopku destilacije surove nafte. Surova nafta se segreje na 400°C. Najprej se izloči bitumen, ko se ohladi na cca 360°C nastaja dizl, pri 250°C kerozin. Bencin nastane pri cca 80°C. Pozneje se pridobi še pline butan, propan,... Iz 100 litrov surove nafte se pridobi 21 litrov dizla in 24 litrov bencina.

Enako elektrika.

pa vedno so imeli dražje gorivo kot pri nas v celi zgodovini hrvaške.

No, zato je bila cena dizla vedno višja od bencina v zadnjih ~ 10 letih.

to tebi ustreza pa še tujcem da bodo pri nas tankali tovornjake pa golob naj odleti

Pridobivanje dizla ni cenejše kot bencina. Oboje se pridobiva v postopku, ki je podoben destilaciji. Surova nafta se segreje na cca 400°C, med ohlajanjem pa se izločajo različne snovi. Najprej katran, potem dizl. Pozneje, ko se zmes dovolj ohladi, še bencin.

Drugače pa se iz 100 litrov surove nafte pridobi 21 litrov dizla in 24 litrov bencina.

pardon, napaka. najprej se izloči bitumen, ne katran.

Surovo nafto ločimo na lahko in težko, ki se med seboj razlikujeta po deležu visokomolekukarnih in nizko molekularni ogljikovodikov i tako je tudi predelava drugačna in ni tako enoznačna kot pišeš. Obstajajo različni pristopi pri predelavi nafte v bencin in dizel in od tega zavisijo deleži in cena posameznih produktov. Vmes je še stopnja razžveplanja, ki poteka pod vodikovo atmosfero ob katalizatorjih, kjer se izloči žveplo. Kje je to v tvojem postopku? Potem so tu še drugačni postopki z obdelavo z žveplovo kislino itn. Postopek, ki ga opisuješ, proizvede več kot 50% nerentabilnega balasta: asfalt, katrana, bitumen. Pod vodikovo atmosfero bi nastalo več večvrednih goriv in manj odpadnih bitumnov in mazutov. Lahka nafta je že po naravi podobna končnemu dizlu, le trde delce in žveplo je potrebno odstraniti in izkoristki za dizel so mnogo višji kot za težko nafto. Tako da ta tvoj postopek je bolj za lase privlečen, saj imaš tudi več vrst bencinom po oktanski vrednostnih, 91, 95, 98. V začetku dobiš mešanico oktanov in šele z nadaljnjo dodatno obdelavo se šele dobi te različne oktanske bencine. Tefa pri dizlu ni. Ni tako kot pišeš, da samo nafto segreješ, destiliraš in imaš vse in da se pelješ. Kje pa. Poglej rafinerije na BV. Izgradnja ene same stane več milijard evrov, kjer se postopki naeavnavajo, katerih proizvodov želiš več in katere. In tu ni samo bencin in dizel. Gre za številne dodatne kemikalije, npr, etilen, etilen oksumid, metanol, organska topila, toluen, plastika itd, od katerih je odvisen končni razrez cen! Lahko se voziš tudi na kurilno namesto na dizel, he skoraj isto, pa veš koliko stane bencin in koliko to olje. Tako da tukaj nekaj ne štima s tvojo matematiko. Gre za kompleksne zadeve in niso na nivoju Nafta Lendava. Postopek pridobivanja lahko vodiš tako, da boš dobil recimo 75% dizla, 15% mešanice bencinov, ali pa vodiš postopek tako, da dobiti 60% bencinov, nekaj dizla in tiste ostanke, samo v tem primeru bo spet dražje, ker bencini vsebujejo več vodika, v postopek dodajati dražji elementarni vodik.

Poglej si na wikiju "hydrodesulfurization" osnovno procesno shemo (2. skica), v praksi sta separacija in čiščenje bolj zapletena in delež posameznih produktov je odvisen od reakcijskih pogojev, razmerij vhodnih surovin (vodik, nafta), itd. Dobljeni "bencin" je potrebno še naprej frakcionirno destilirati in obdelovati, da se pridobi zahteve mane vrednosti oktanski števil, itn... Procesna shema je odvisna tudi od tega, katerim produktom še bo dalo prednost in v kakšnih količinah.

Stajerc22 ne piši bedarij kot so podatki iz tovarne. Pa 4l/100 km ja če se voziš največ 80km/h.

Ne piše bedarij. Tako je.

Štajerc ni pisal nobenih bedarij. Zdi se mi, da je opisal dizelskega Clia ali Capturja.

Aijn, tako je, Clio z 1.6 dci. 2018 letnik, porabo se da spustiti tudi nizje ce zelis, ampak mislim, da je 3.6-3.8 res minimum ob normalni voznji.

mackon08, imas celo prav, redko se peljem cez 80, 90km/h ampak v jutranji in popoldanski konici , ko se vozis nonstop v koloni je kaj vec prakticno misija nemogoce, razen ce prehitevas kot spusceno tele ampak potem se itak srecava pri naslednjem semaforju. LP Stajerc

zaradi takšni šparovnih voznikov norimo na cesti, speljujejo kot polži, vozij se 60 namesto 90 po omejitvah, na AC po prehitevalnem 100 itd.

A res? Cliota cez 5 litrov sploh ne spravis pa ga lahko ganjas kolko hoces. Sploh ce imas, kot ti, nogo kot slon.

Srečanja ob semaforju rdečih luči, jutranja konica, popoldanska konica, speljevanje in zaviranje mi nekako ne gre skupaj s 3,6 - 3,8 L ali 4 L porabe, kot je bilo vse skupaj omenjeno...🥱

1.6dci!? Ta motor ima ponavadi 130hp in verjamem, da Clio leti s tem ko sneta skira.