DKOM razveljavil razpis 25 lekarn za dobavo zdravil

Maja 2021 je Lekarniška zbornica Slovenije v imenu in za račun petindvajsetih (25) posameznih naročnikov pripravil javno naročilo. Tega je razdelila na 756 sklopov za obdobje 48 mesecev z enim ponudnikom. Na to so se pritožili veledrogeristi in tudi Računsko sodišče Slovenije in pri tem bili uspešni. To je zdaj že druga razveljavitev celotnega javnega naročila, zadnje je bilo leta 2019, takrat je bila uspešna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence.

A težave se niso rešile že od samega začetka. Cene zdravil na recept se določajo centralno, na te pa lekarne ali zavodi nimajo vpliva – dobijo le določeno ceno na storitev, ko izdajo zdravilo. A kot priznava tudi DKOM, ni dvoma, "da so javni lekarniški zavodi javni naročniki in da je … naročilo predstavljalo javno naročilo. Smiselno enako gre ugotoviti tudi v tem postopku, in sicer da ni nobenega dvoma v zvezi z vprašanji, ali so javni lekarniški zavodi javni naročniki." Tako so zavodi v dvojni težavi – po eni strani morajo iskati najugodnejšega ponudnika na javnem razpisu, po drugi strani pa so cene že v naprej določene. 

Lekarne so želele biti izvzete iz tega sistema javnega naročanja, saj povzroča le dodane stroške in birokratske ovire, saj na koncu ne spremeni ničesar, a nadzorni organi temu ne prikimajo. Drugi problem je bila tudi razdelitev javnega razpisa, ki je je dejal: "Ponudnik lahko odda ponudbo za kolikor sklopov želi, vendar pa je lahko ponudnik na ravni skupine sklopov izbran zgolj v enem sklopu." Glede na to, da je na boljo 756 sklopov, ponudniki pa imajo lahko več izdelkov v posameznih sklopih, bi to omejilo njihovo prijavljanje, in kot pravi DKOM: "V kolikor bi ponudnik oddal najugodnejšo dopustno ponudbo za en sklop v posamezni skupini sklopov, se njegova ponudba izloči iz morebitnih ostalih sklopov v isti skupini sklopov, v kolikor je oddal ponudbo za več sklopov v isti skupini sklopov." 

Na drugem sklopu bi tako lahko zmagal nekdo, ki ima višjo ceno, kar pa izniči pomen javnega naročanja, ko naj bi se za posamezno dejavnost ali izdelek zagotovila najnižja cena. Vsi sklopi ne bodo oddani ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo, je (zgolj) posledica zakonsko predvidene možnosti omejitve števila sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku, še pravijo pri DKOM. 

Posledica teh omejitve pa bi verjetno pripeljalo do tega, da bi bilo število prejetih ponudb majhno. Vlagatelji revizije so trdili, da bi lahko večje naročilo pripeljalo do večjih količinskih popustov: "ni relevantna le "čim nižja cena", saj gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev ne izkazuje le najnižja možna cena," pritrdi DKOM. 

Zadnja težava teh naročil pa so povezane z zanesljivostjo dobav zdravil, ki pa mora biti v javnih zavodih ključno načelo delovanja. Najnižja cena in omejenost prijav na sklope pa bi tako lahko pripeljala do tega, da bi večje število ponudnikov imelo slabše možnosti za dobavo. Lahko bi nastal dobavitelj, ki bi užival monopolni položaj na posamezni sklop. Želja, da bi s tem premagal trenutni oligopolni položaj z dobavitelji, tako lahko postane še bolj restriktivna. Prav tako se ne bi niti vedelo, na podlagi katerih pogojev lahko naročnik pristopi k razpisu.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja s tem, ko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil objektivnih pogojev za izbiro gospodarskega subjekta, podpisnika okvirnega sporazuma, ki bo izvedel posamezno javno naročilo. "Posledično ni mogoče ugotoviti, ali bo posamezni javni lekarniški zavod naročal zdravila od prvega ali od drugega podpisnika okvirnega sporazuma," so zaključili pri DKOM.

Javni lekarniški zavodi so sicer konec avgusta v odprtem pismu predsedniku vlade, ministru za zdravje in ministru za javno upravo pozvali k ureditvi načina nabave zdravil. V pismu zahtevajo tudi takojšnje sistemske spremembe na področju nabave zdravil in ostalih izdelkov, ki bodo omogočile še naprej nemoteno in kakovostno preskrbo prebivalstva z zdravili, piše STA.