Samostojni 20 let

FOTO in VIDEO: Dnevi, ki so zaznamovali Slovenijo

Ljubljana, 27. 06. 2011 06.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
77

"Nekdo, ki poskuša demantirati, da vojne 1991 v Sloveniji ni bilo, nima prav. Vojna je bila, ker je pustila posledice. Pustila je otroke brez očetov, žene brez možev in kup invalidov," pravi kustosinja Muzeja organov za notranje zadeve Biserka Debeljak.

Vrnimo se v leto 1991. Prva polovica leta mine v znamenju priprav na osamosvojitev, za katero se prebivalci Slovenije večinsko izrečejo na plebiscitu konec decembra leta 1990, ter stopnjujočih se napetosti med slovenskimi oblastmi in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki naši osamosvojitvi nasprotuje.

23. maj: Prvi incident

Del poti do samostojnosti je tudi postavitev lastne vojske. Ustanovljena sta dva učna centra – eden na Igu pri Ljubljani, drugi pa v Pekrah pri Mariboru. Jugoslovanska vojska od slovenskih oblasti zahteva zaprtje obeh učnih centrov, naborniki pa naj bi odšli služit vojaško obveznost v njihove enote. Ker slovenska oblast tem zahtevam ne ugodi, 23. maja pred učni center v Pekrah pride posebna enota JLA z napolnjenim orožjem ter zahteva izročitev nabornikov. Načelnik centra njihovo zahtevo zavrne in začne pogajanja s častniki JLA.

Dan pozneje pade prva žrtev prizadevanj za osamosvojitev Slovenije – transporter JLA med demonstracijami v Mariboru do smrti povozi Josefa Šimčika.

Pekre, maj 1991
Pekre, maj 1991 FOTO: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

2. junij: Prisega slovenskih vojakov

V centrih za usposabljanje na Igu in v Pekrah prvič prisežejo slovenski vojaki naborniki. 

25. junij: Sprejem Deklaracije o neodvisnosti

Slovenska skupščina sprejme ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti.

26. junij: Razglasitev neodvisnosti

Ko na Trgu republike v Ljubljani z dvigom zastave praznujemo samostojnost Slovenije z znamenitim stavkom predsednika predsedstva Milana Kučana: "Danes so dovoljene sanje, jutri pa bo nov dan“ in takratni republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar odredi, da je treba vse jugoslovanske table na mejnih prehodih zamenjati s tablami republike Slovenije, iz vojašnic v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici proti mejnim prehodom zapeljejo prvi tanki z namenom, da bi ponovno prevzeli nadzor nad zunanjimi mejnimi prehodi SFRJ. Ob 14.30 odjekne prvi strel vojne za Slovenijo, ki ga sproži vojak JLA.

Prvi dan vojne
Prvi dan vojne FOTO: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

27. junij: Začetek vojne

Začne se 10-dnevna vojna, s katero si Slovenija izbori neodvisnost. Enote JLA dobijo ukaz "zavarovati meje", s tankovskimi podori in helikopterskimi desanti zasedejo mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Teritorialna obramba jih ustavlja z močnimi blokadami. Ob 7. uri zjutraj Kučan prebivalcem sporoči: “Prišlo je do agresije na Slovenijo in tej agresiji se je treba upreti z vsemi sredstvi, tudi z orožjem!”

Muzeju organov za notranje zadeve v Tacnu z razstavo Človeka nikar ... Aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo ponazarja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Zajema čas od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991, od znane akcije slovenske milice za preprečitev “mitinga resnice” v Ljubljani, do posnetkov s koprskega pristanišča, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. V fotogaleriji si lahko pogledate nekaj slik in eksponatov iz muzeja.

Agresor JLA na območje Slovenije prihaja po treh glavnih poteh – ena kolona prihaja iz Karlovca preko Novega mesta proti Medvedjeku, druga kolona gre iz Varaždina preko Ptuja in Ormoža proti Holmcu, tretja kolona pa iz vrhniške vojašnice proti Ljubljani, mimo Trzina in Brnika. Prvi spopad med TO in JLA se zgodi pri zaselku Poganci pred Novim mestom. Cilji letalskih napadov postanejo telekomunikacije. Padejo prve žrtve, tako vojaške kot civilne. Agresor uporablja tudi kasetne bombe, ki so po mednarodnih zakonih prepovedane za napad na civilno prebivalstvo. 

28. junij: Padeta dva novinarja

Poveljstvo JLA sporoči, da je vzpostavilo nadzor nad državno mejo v Sloveniji, zato bo ustavilo vse vojaške aktivnosti, a to se ne zgodi. Spopadi se nadaljujejo, letala bombardirajo Dravograd, Mursko Soboto, Nanos, Kočevsko Reko, letališče Brnik, kolono tovornih vozil pri Medvedjeku, civilne objekte pri Šentilju ... Prvi žrtvi med novinarji sta avstrijska novinarja, ki zgorita v avtomobilu na letališču Brnik.

29. junij: Ultimat Sloveniji

Marko Negovanović, generalpolkovnik in član generalštaba JLA Sloveniji postavi ultimat, s katerim zagrozi, da bo z vsemi sredstvi in vojnimi ukrepi naredil red v državi. Rok zanj se izteče naslednji dan ob 9. uri.

30. junij: Prve predaje

Ultimat se izteče s sirenami za zračni napad. Bojna letala iz Zadra, Zagreba, Pulja in Cerkelj se kmalu obrnejo in vrnejo na letališča. Ob 10.18 sirene označijo konec napada. Grožnje armadnega vrhovnega štaba se stopnjujejo, letala množično preletavajo zračni prostor Slovenije, iz helikopterjev z oznako Rdečega križa streljajo tudi na civilno prebivalstvo.

Evropska skupnost na Slovenijo naslovi ultimat, naj do 19. ure odpove ali zamrzne osamosvojitvene akte.

Tudi izolacija brez hrane, pijače in elektrike naredi svoje. Tretji dan agresije se začnejo slovenski pripadniki JLA predajati, predvsem iz osebnih in moralnih razlogov.

Goreča civilna vozila. Čadež ob Savi, 2. 7. 1991.
Goreča civilna vozila. Čadež ob Savi, 2. 7. 1991. FOTO: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

1. julij: JLA ne spoštuje dogovorov

Čeprav se Slovenija strinja z zamrznitvijo uresničevanja osamosvojitvenih aktov, JLA dogovora ne spoštuje. Spopadi se nadaljujejo.

2. julij: Letala prebijejo zvočni zid

Po Sloveniji potekajo najhujši spopadi do tedaj. Zaradi preletov vojaških letal ustavijo Nuklearno elektrarno Krško. Ob 14. uri spet zatulijo sirene. Ljubljano preleti MIG-21, izstreli dve raketi na oddajnik na Gradu, in nato nad središčem mesta prebije zvočni zid, zaradi česar se razleže močan pok.

Predsednik Predsedstva SFRJ Stjepan Mesić in makedonski predsednik Vasil Tupurkovski sestavita predlog, ki zajema prekinitev sovražnosti takoj ali najpozneje do 21. ure, ločitev enot JLA in TO, izpustitev vseh ujetnikov in nujne razgovore na najvišji ravni v predsedstvu SFRJ. Slovenska stran predlog sprejme.

Nekdo, ki skuša demantirati, da vojne 1991 v Sloveniji ni bilo, nima prav. Vojna je bila, ker je pustila posledice - otroke brez očetov, žene brez možev in kup invalidov. Zame je vsaka vojna nesmiselna in menim, da bi se vse vojne dale urediti brez orožja, le s komunikacijo med pametnimi ljudmi. kustosinja muzeja Biserka Debeljak

Namestnik zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, general Blagoje Adžić, v televizijskem nagovoru napove, da bo šla armada z vsemi sredstvi do konca.

3. julij: Prekinitev ognja

Kljub temu se enote JLA začnejo umikati iz Slovenije proti Varaždinu in Reki, napad JLA se usmerja na Hrvaško. Večina mejnih prehodov je v slovenskih rokah.

7. julij: Sprejem Brionske deklaracije

Predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti na Brionih podpišejo t. i. brionsko deklaracijo, ki prinese premirje, umik vojske, zamrznitev deklaracije za tri mesece in pogajanja o bodoči ureditvi na enakopravnih temeljih. Podpis deklaracije se zgodi ob 23.55 in pomeni dokončen konec Jugoslavije.

18. julij: Predlog za umik

Janez Drnovšek na sestanku kolektivnega predsedstva Jugoslavije  predlaga umik celotne vojske JLA s slovenskega ozemlja v obdobju treh mesecev in izpustitev slovenskih fantov, ki so jih zadrževali v vojašnicah.

8. oktober: Slovenski tolar

Slovenija se denarno osamosvoji in uvede valuto tolar, ki je na začetku na voljo v obliki vrednostnih bonov.

24. oktober: Potni listi

Slovenski državljani dobijo prve slovenske potne liste.

26. oktober: Odide zadnji vojak

V treh mesecih se JLA umakne iz Slovenije. V noči na 27. oktober koprsko pristanišče s trajektom zapusti še zadnji vojak JLA.

19. december: Priznanje

Nemčija, Švedska in Islandija kot prve zahodnoevropske države priznajo Slovenijo.

23. december: Ustava

Sprejeta je prva Ustava RS.

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7

KOMENTARJI (77)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ggggy
05. 07. 2011 19.48
+0
Slovenska vojska! ponosni nase!!
Eziderped.
05. 07. 2011 12.31
+1
Druze TITO druze TITO mi ti se kunemo !
Jožajoža
30. 06. 2011 21.42
+1
"vojno" so nekateri, oz se ve kdo, izkoristili za svoje interese.najhuje je bili, da so"naši" TO razorožili . zakaj, še bo povedala zgodovina.
partizan71
30. 06. 2011 00.23
+1
toncek patroncek ...
ProGasilc
29. 06. 2011 18.45
+1
Tonček Balonček Polje te želno pričakuje....
Tonček Balonček
28. 06. 2011 21.12
-1
Brez Janeza Janše ne bi bilo samsotojne Slovenije. Dal anm je internet, mobilno telefonijo, zimske gume, POPTV, BTC, Kolosej in še mnogo drugega, o čemer smo v komunizmu lahko le sanjali. Jaz imam recimo tudi avtomastka vrata na dvorišču in klimatsko napravo.
unja1.m
28. 06. 2011 20.07
vse me spominja na tekmovanje duvačkih ansamblov
Tonček Balonček
28. 06. 2011 09.29
Oni so dezertirali iz JLA! dezertírati -am dov. in nedov. (ȋ) pobegniti od vojakov ali iz boja: pod vplivom propagande je dezertirala cela četa; dezertiral je iz nemške vojske; dezertirati k sovražniku; pren. dezertiral je iz organizacije
bvisnar
28. 06. 2011 09.03
"... slovenski vojaki se začnejo predajati...." Kako grdo napisano!!! Kdo nas je poslal v JLA? Ali smo od tam lahko pobegnili? Tisti, ki so služili v Sloveniji, so pobegnili, prebegnili, ... niso pa se predali! Niti enega članka na to temo nisem zasledil, pa nas je bilo na drugi strani ujetih nekaj tisoč. Bili smo po vseh koncih Juge, ven smo nekateri prišli šele avgusta. Nismo se mogli "predati", saj smo bili predaleč, ali pa zavarovani s strani vojaške policije in vojakov iz ostalih republik. Celo 30 dni nagradnega dopusta so obljubljali tistemu, ki bi me ustrelil na begu. Niti besede o tem,... žalostno!
anon_imus
27. 06. 2011 18.38
Kidu2,7cm nihče ne poveličuje nikogar... ampak v primerjavi z nami so takrat bili precej močnejši... sicer pa je ''vzhod'' lepo povzel kako je bilo.... in to da so prpe in ne vem kaj vse si napisal je smešno... od nekdaj so bili borben narod, konstantno v vojnah, včasih so zmagali, včasih zgubili... zdaj ali je to pametno ali ne, ne vem... najverjetneje ne....ampak bili so vse prej kot prpe... in to vsi vejo.... upajo se postaviti po robo tudi največjim svetovnim silam na svetu... ni veliko takšnih držav... ampak spet, kot sem že omenil, najverjetneje to ni najbolj pametna poteza... včasih je boljše biti prpa in lizati tuje riti, tako kot nekatere države.... med drugim zadnje čase tudi slo
SuperBATman.3
27. 06. 2011 17.34
Brez zamere samo je prevec propagande v clanku !
vzhod
27. 06. 2011 17.05
Nesporno je da je bila v sloveniji vojna.ampak sama beseda vojna ne pove dovolj.recimo v sloveniji je bila blaga oblika ker jna dejansko ni napadla slovenije v sovenijo niso prisle elitne enote jna ampak je tukaj bila vojska ki se je hotela umaknit kar pa so ji teritorjalni onemogocali ker so obkolili vojasnice in logicno da je prislo do konfilkta :D jugoslavija je bila zadolzena 13 bilijonov dolarjev in ni vec dobila kredita da bi se resila iz krize ker je ze to kao bilo prevec.danes imajo vse te drzavice skupaj 180bilijonov dolarjev kredita !najvec izmeed useh ga ima slovenija nato hrvaska nato srbija !
asgard
27. 06. 2011 16.30
Ma tisti ka pravite da ni bilo vojne ste bolni kot stekli psi. Kako morete kaj takega reči ?!. Če so se Bosanci tepli 4 leta, je bilo zato ker je Bosna umetna tvorba. Pol Hrvatov pol Srbov= Bosna. Pri nas pa hvala bogu Bavčarju, Janši, Kacinu in ostalim da so se organizirali in se je hitro vsekalo. Mojga fotra so ponoč hodil iskat z džipom in šele po 5 letih je povedal da so praznili JNA garnizone da se je oborožilo TO. Pa mu ta država tud vojnega veterana ni priznala. Vsi stari in mladi prdci so pa NOB. Ne razumem kako ima lahko borčevska organizacija vsako leto nove člane. Člani naj bi bili borci v 2 s.v. Čudi me kako je lahko bil prvi predsednik svobodne Slovenije človek kateri je nasprotoval odcepitvi ?!!!!
Tonček Balonček
27. 06. 2011 16.16
+0
Nikjer na svetu ni takšnih junakov, srćnih mošž in žena, kot jih je premogal Slovenija pred 20 leti. Kje so že časi, ko so delovali izrodki naroda, partizani, klavci, ki so ustvarili 600 grobišč. Ta narod je resnično odrastel in postal plemenit, pogumen in enoten, seveda pa tega brez Janeza Janše, največjega sina (takoj za njim sta Grozde in Pučnik, sledijo ap Krković, Njavro itd.) slovenskega naroda ne bi nikoli bilo! Si predstavlajte Slovence, če s ena Brezovici ne bi znašel Jelinčič, s kalašnikovim je zaustavil brigado vrhniških tankov, on je Rambo II. del! Pisala se je zgodovina! Kogar ni bilo zraven, naj le občuduje ali pa odide v Argentino!
introin
27. 06. 2011 16.13
@sonofoziris In kaj bi sedaj rad poveal, da bi nas moralo umret 100X več, da bi lahko govorili o vojni? Ne vem kaj hočeš povedt, v Vietnamu je bila vojna 100X hujša kot na Hrvaškem, kaj sedaj Hrvati nimajo pravice govorit o vojni?
sonofoziris21
27. 06. 2011 15.59
Na hrvaškem leta 1995, je bila vojna 100x hujša, kot tukaj.
dusar
27. 06. 2011 15.34
Raztezje Tako kot si napisal. Samo zakaj imas minuse .....najbrz vprasanje druge polovice slovenov Zelis jim dobro oni pa rinejo v hudo Ubogi so ljudje ki jim neumnost ne povzroca tezav.....se slabse pa se godi njim ki morajo NEUMNE poslusat
pipimachen
27. 06. 2011 15.31
+1
Pahor si si pogledal video?
korintos1
27. 06. 2011 15.29
vzhod Več dolga, boljše življenje.
anon_imus
27. 06. 2011 15.26
-1
Kidu27 ti si pa eno dete, ki uživa v številkah:) ziher ti je Gladiator najljubši film.... s čem bi ti premagal srbe, oz. zgazil? strinjam se, na koncu bi Slo slavila, zato ker bi nas cel svet podprl in pritiskal na agresorje Srbe.... ampak za ceno česa... vojna bi nas potisnila 100let nazaj, da ne govorim o človeških življenjih... tako kot je bilo, je bilo najboljše... in še dobro da je trajala le 10 dni... ampak govorit o neki slovenski nadvladi v tej vojnici je smešno... dejstvo je da so Srbi imeli komando le malo prestrašiti SLO, kar jim pač ni uspelo... potem so pa želeli vsaj orožje odpeljat.... in tu nastopijo potem tisti ''ramboti'' naši, ki so jih razorožili in jim pobrali teh par tankecov, kar niti ni bil takšen problem, glede na to da so nas ''napadali'' otroci v uniformah... to sso dejstva in super da so takšna... ne bi si želel izkusiti tega kar so meli v hr ali bih...