Vročinski val, ki je Slovenijo zajel konec julija in se zavlekel globoko v avgust, je skorajda končan, obdobje najhujše vročine je že za nami. Trajalo je od 28. julija pa do 7. avgusta in postreglo z desetinami rekordov, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso), kjer so pripravili strnjen pregled vremenskega dogajanja na vrhuncu poletja.
"Za najvišjo dnevno temperaturo zraka smo zabeležili 31 absolutnih, 28 julijskih in 32 avgustovskih postajnih rekordov (večina absolutnih doseženih avgusta)," so sporočili.
"Za najvišjo dnevno najnižjo temperaturo zraka smo izmerili 26 absolutnih, štiri julijske in 32 avgustovskih postajnih rekordov. Prav vsi absolutni rekordi so bili doseženi avgusta. Na postaji Vedrijan smo izmerili tudi absolutni državni rekord v najvišji dnevni najnižji temperaturi, saj se v noči s 1. na 2. avgust temperatura ni spustila pod 28,7 stopinje Celzija," so nanizali nekaj podatkov.
"Pri dnevni povprečni temperaturi zraka je bilo 19 absolutnih, devet julijskih in 34 avgustovskih rekordov. Tudi v tem primeru je bila večina absolutnih rekordov dosežena avgusta, na zgolj dveh postajah julija," so dodali.
Rekordno je bilo tudi obdobje zaporednih dni s temperaturami nad 35 stopinj Celzija. "V preteklosti je bilo največ takšnih dni sedem (Ljubljana 2013, Koper 2015). Letos smo jih v Biljah in Dolenjah pri Ajdovščini zabeležili deset, v Kranju, na Vrhniki, v Ljubljani, Idriji, Podnanosu, Tomaju, Vedrijanu, v Dobličah pri Črnomlju in na letališču Cerklje ob Krki pa devet," so našteli.
Po številu tropskih noči absolutni državni rekord iz leta 2003, ko so jih v Kopru našteli kar 31 zaporedoma, sicer ni padel, so pa padali postajni rekordi. Recimo na Rogli, na nadmorski višini 1495 metrov, kjer so zabeležili dve zaporedni tropski noči, toliko kot so jih prej od leta 1950 dalje. Sploh prvič pa so tam zabeležili vročinski val.
Kdaj lahko govorimo o vročinskem valu?
Arso pojasnjuje: Vročinski val v Sloveniji zabeležimo, ko je po nižinah v notranjosti dnevna povprečna temperatura vsaj tri dni zapored 24 C ali več, na Primorskem je meja 25 C, v hladnejših legah pa 22 C.
Sploh prvo tropsko noč pa so zabeležili na meteorološki postaji Pavličevo sedlo na nadmorski višini 1337 metrov. Temperatura se v noči s 3. na 4. avgust ni spustila pod 20,3 stopinje Celzija.
Padla tudi 'štiridesetica'
Po podatkih Arsa so se dnevne temperature v tem času gibale od 4 do 7 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem, najvišje dnevne so v nižinah segale od 32 pa vse do 40 stopinj Celzija.
"Najtopleje je bilo na Primorskem, kjer smo izmerili 40,0 stopinje Celzija (Dolenje pri Ajdovščini) oziroma 40,1 stopinje Celzija (Koper)," so sporočili. Tam tudi noči niso prinesle ohladitve, najnižje dnevne temperature so se gibale od 20 do 26 stopinj Celzija. "Izstopal je Vedrijan z absolutnim rekordom najvišje izmerjene dnevne najnižje temperature v Sloveniji pri 28,7 stopinje C, s čimer je prejšnjo rekordno vrednost presegel za več kot stopinjo Celzija," so izpostavili na Arsu.
Spremljanje temperatur je pokazalo še vrsto zanimivosti. Na primer vpliv toplotnega otoka v Ljubljani, saj so bile dnevne najnižje temperature v prestolnici za dve do tri stopinje višje kot drugod po nižinah v notranjosti Slovenije. Izstopajo tudi zelo visoke dnevne najnižje temperature na Rogli in Lisci. Večji del obdobja so bile te na Rogli celo višje od najvišjih dnevnih na Kredarici, medtem ko so na Lisci 4. in 5. avgusta izmerili celo višje temperature kot pa v Kopru.
Konec julija vroč, začetek avgusta pa kot v pečici
V zadnjih dneh julija se je vročina stopnjevala, najvišjo temperaturo so tako izmerili prav zadnji dan meseca. Na meteorološki postaji Dolenje pri Ajdovščini se je, kot smo že omenili, dvignila do 40 stopinj Celzija. Sicer pa so se tudi drugje v Vipavski dolini ter na Krasu in Goriškem najvišje dnevne gibale okoli 39 stopinj.
A absolutni julijski temperaturni rekord, ki ga že 76 let drži Črnomelj, ni padel. Tam so 5. julija 1950 ob 15. uri izmerili 40,6 stopinje Celzija.
Zdržal je tudi sicer precej mlajši absolutni državni temperaturni rekord – 40,8 stopinje so 8. avgusta 2013 izmerili na letališču Cerklje ob Krki. So se mu pa v Kopru, natančneje na meteorološki postaji Markovec, s 40,1 stopinje Celzija močno približali.
"Zelo nenavadno je, da imamo v istem letu dva rekordno dolga vročinska vala. Prvi izrazit vročinski val se je začel v drugi polovici junija in se na večini postaj končal v začetku julija. Na številnih postajah je bil že prejšnji vročinski val rekordno dolg, vendar je tudi vročinski val, obravnavan v tem poročilu, ki marsikje še traja, ponekod že presegel dosedanji rekord. Če se bo nadaljeval, bi lahko na nekaterih lokacijah postal absolutno najdaljši doslej. Trenutno je bilo najdaljše obdobje vročinskega vala zabeleženo v Kopru, kar 34 zaporednih dni. Vročina se je začela 18. junija, končala pa 21. julija 2026, torej le nekaj dni pred pričetkom novega izrazitega vročinskega vala," razmišljajo na Arsu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.