Dan, do katerega smo porabili naravne vire, ki jih imamo na voljo v enem letu, pride vsako leto hitreje. Če smo lani dan ekološkega dolga zaznamovali 1. avgusta, leto pred tem pa 8. avgusta, bomo Zemljine naravne vire letos porabili že do 29. julija. V zadnjih 20 letih pa se je dan premaknil že za kar tri mesece.
Dan ekološkega dolga je dan, ko človeško povpraševanje po hrani, lesu in absorpciji ogljika (globalni ekološki odtis) presega količino bioloških virov, ki jih zemeljski ekosistemi lahko obnovijo v enem letu.
Porabimo že kar 1,75 planeta
Človeštvo torej porabi biološke vire 1,75-krat hitreje, kot se lahko narava regenerira, kar poslabša ekološki primanjkljaj štiri mesece na leto, in črpa naravni kapital Zemlje. Rečemo, da človeštvo "porabi" 1,75 planeta. Emisije ogljika predstavljajo 60 odstotkov celotnega ekološkega odtisa.
Če bi vsako leto dan ekološkega dolga premaknili nazaj za pet dni, bi se človeštvo do leta 2050 vrnilo na raven potrošnje enega planeta.
Dan izračuna Global Footprint Networka (GFN), mednarodne raziskovalne organizacije, ki spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve. Sam pojem pa je sredi 70. let prejšnjega stoletja prvi uporabil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.