Kako vi, kot strokovnjak za mednarodno pravo, ocenjujete dogovor o medsebojnem obveščanju slovenske in hrvaške policije pred izplutjem policijskih čolnov v Piranski zaliv. Se Slovenija s tem res odpoveduje jurisdikciji nad Piranskim zalivom?
Ne, s takšnim dogovorom se prav gotovo ne odpovedujemo suverenosti ali jurisdikciji, gre za operativni dogovor, ki je izvedba načela miroljubnega reševanja mednarodnih sporov. Dejstvo je, da sta stališči obeh držav glede statusa voda diametralno nasprotni in v takšnem primeru se morata državi vzdržat enostranskih oblastnih posegov v prostor. V tem primeru pravzaprav medsebojno obveščanje krepi zaupanje in preprečuje incidente.
Zadnje čase je incidentov na morju vse več. Kaj s stališča mednarodnega prava pomeni dejstvo, da hrvaške ribiče, ki ribarijo v morju pod slovenskim nadzorom, varuje hrvaška policija? Bi se Slovenija lahko bolj energično odzvala?
Mislim, da ne gre za neodločnost slovenske države ali pa slovenske diplomacije. Za reakcije na kršitve obveznosti, ki se odvija pravzaprav s strani republike Hrvaške, obstajajo diplomatska sredstva in Slovenija vseskozi sproti ustrezno postopa.
Pa menite, da so ta diplomatska sredstva učinkovita, ker na morju ni videti tako?
Prav gotovo so učinkovita. Pomembno je, da se ažurno protestira, da se s tem preprečuje kakršnokoli domnevo tihe privolitve v hrvaška stališča in v enostranske poskuse uveljavljanja neke de facto situacije na terenu.
Hrvaška bo 3. oktobra začela izvajati nadzor nad ekološko ribolovno cono. Naš zunanji minister Vajgl je pri tem zahteval le, da imajo slovenske ladje prost prehod, čeprav na primer ladje Splošne plovbe plujejo pod tujo zastavo in bodo najbrž imele težave. Ali s tem Slovenija dejansko popušča Hrvaški?
Mislim, da ne gre za popuščanje, kot sam razumem slovensko stališče, Slovenija šteje do kakršnegakoli dogovora, ki bi sledil med vsemi prizadetimi državami to območje za območje odprtega morja, to se pravi ne priznava hrvaške cone kot takšne in na tem območju uživajo vse ladje ne glede na državno pripadnost in zastavo svoboščine, ki gredo na takšnem območju.
Vendar pa bo hrvaška policija vendarle lahko zaustavljala slovenske ladje pod tujo zastavo?
V tem primeru bo morala Republika Slovenija protestirati.
Tudi sicer se zadnje čase zdi, da je Slovenija v nekakšni diplomatski defenzivi. Sanader je izjavil, da je polovica zaliva hrvaškega in da Hrvaške nihče ne bo izsiljeval, naši pa nič. Ali se nam lahko ta pasivnost maščuje, če bo na koncu o meji odločala arbitraža?
Do eventuelnega oblikovanja in dela arbitraže je dolga pot, seveda govorim pogojno. Mislim pa, da arbitraža bistveno bolj kot močan politični vokabular morda celo v predvolilnem kontekstu bolj upošteva dokumente in dokaze glede jurisdikcije na terenu in v tem primeru se država dobro pripravlja.
