Začenja se brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Na NIJZ so prejeli cepivo za izvajanja cepljenja po letos spomladi razširjenem programu cepljenja in zaščite z zdravili. "Do cepljenja s t. i. ’zavarovalniškim cepivom’, katerega stroške krije ZZZS, so leta 2019 upravičeni otroci, ki so ali bodo v tem letu dopolnili tri leta, in odrasli, ki so ali bodo v tem letu dopolnili 49 let," so pojasnili. Kot je znano, je bilo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu do zdaj samoplačniško za vse, tudi zato je bila precepljenost, čeprav živimo na območju, kjer je okuženih klopov veliko, majhna. Zainteresirani, ki so do brezplačnega cepljenja upravičeni, se lahko obrnejo na izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra, ki cepljenje tudi izvaja.

Iz ljubljanskega UKC so sporočili, da so v zadnjih tednih na infekcijski kliniki zaznali večje število oseb s klopnim meningoencefalitisom. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so letos obravnavali 30 primerov, kar je sicer občutno manj kot lansko leto. Obravnavali so dve osebi, stari med 15 in 24 let, 12 oseb, starih med 25 in 54 let, šest oseb med 55. in 64. letom starosti, največ okuženih je bilo v starosti med 65 in 74 let, kar devet, nad 75 let pa so obravnavali enega okuženega.

Za klopnim meningoencefalitisom, ki je drugi po pogostosti, v Sloveniji v povprečju zboli 170 ljudi na leto. Lani so imeli 153 primerov. Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem, v delu celjske regije, v ljubljanski regiji pa predvsem na cerkniškem in ribniškem območju.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite. Osnovno cepljenje se opravi s tremi odmerki, poživitveni odmerek pa je priporočljiv čez tri leta, nato pa še na pet let. Znaki klopnega meningoencefalitisa so vročina, glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah, kar traja kakšen teden, potem se izboljša. Vročina včasih povsem izgine, nato pa se pokažejo znaki prizadetosti živčevja – višja vročina, hujši glavobol, bolnikom je slabo, bruhajo … Pri nekaterih (pri odraslih je to pri polovici) se lahko pojavijo tudi znaki prizadetosti možganovine, ki se kažejo kot tresenje rok, jezika, ne morejo dobro misliti, so zaspani ... Pri petih do desetih odstotkih pride do ohromitve. Tukaj zdravila ni, bolnikom skušajo pomagati simptomatsko, da jim lajšajo težave.

Odstotek bolnikov na našem območju umre, pri petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, dobra tretjina pa ima objektivne znake – ohromitev ali slabše slišijo, večinoma pa se slabo počutijo, so utrujeni, imajo glavobole, nespečnost, razdražljivost ... To sicer ni nič posebnega, lahko pa zelo moti kakovost življenja. Delež takih je precejšen.

Na NIJZ sicer pravijo, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu še vedno smiselno, saj je sezona pojavljanja klopov na vrhuncu, a hkrati poudarjajo, da se zaščita pri osebah, ki začenjajo cepljenje, vzpostavi šele en do dva tedna po drugem odmerku cepiva.