Slovenija

Do dve leti prisluškovanja

Ljubljana, 31. 05. 2006 07.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

SOVA bo lahko prisluškovala dve leti, o uvedbi prisluha pa bo odločal predsednik vrhovnega sodišča.


Zakon podaljšuje skupno časovno omejitev posega v komunikacijsko zasebnost s sedanjih šestih mesecev na dve leti
Zakon podaljšuje skupno časovno omejitev posega v komunikacijsko zasebnost s sedanjih šestih mesecev na dve leti FOTO: POP TV

Državni zbor je, potem ko je bila tretja obravnava novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) v torek prekinjena zaradi nesklepčnosti, danes s 44 glasovi za in nobenim glasom proti sprejel omenjeni zakon.

Zakon podaljšuje skupno časovno omejitev posega v komunikacijsko zasebnost s sedanjih šestih mesecev na dve leti in prenaša pristojnosti odločanja o upravičenosti posega v zasebnost s predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča na predsednika vrhovnega sodišča.

Za poseg v komunikacijsko zasebnost se pojmuje kontrola pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij
Za poseg v komunikacijsko zasebnost se pojmuje kontrola pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij FOTO: POP TV

V osnovnem predlogu sicer časovna omejitev glede prisluškovanja sploh ni bila določena, vendar je opoziciji na matični komisiji, v kateri ima večino, uspelo sprejeti dopolnilo, da lahko poseg v komunikacijsko zasebnost traja le eno leto. Koalicija pa je za drugo obravnavo vložila dopolnilo, da bi lahko poseg trajal dve leti. Državni zbor je na koncu prisluhnil koalicijskim argumentom in sprejel dvoletno omejitev posega. Za poseg v komunikacijsko zasebnost se sicer pojmuje kontrola pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij.

Za primerjavo dosedanja ureditev predvideva, da je poseg v tajnost pisem in drugih občil ter v človekovo zasebnost možen le za obdobje treh mesecev, nato pa je mogoče podaljšanje vsakič za en mesec, vendar skupno ne več kot šest mesecev.

Podobna zgodba se je odvijala tudi z določbo novele, na podlagi katere je vlada prvotno želela prenesti pristojnosti odločanja o upravičenosti posega v zasebnost in tudi o vsakokratnem podaljšanju s predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča na predsednika vrhovnega sodišča. Opoziciji pa je na seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je matično parlamentarno delovno telo, uspelo sprejeti dopolnilo, ki ohranja obstoječo rešitev, da o tem odloča predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča. Koalicija je nato za drugo plenarno obravnavo pripravila dopolnilo, ki prenaša to pristojnost ponovno na predsednika vrhovnega sodišča.

Opozicijski LDS in SD sta nato izkoristili zadnjo možnost za spremembo novele. V okviru tretje obravnave je LDS tako predlagala dopolnilo, na podlagi katerega bi se pristojnosti odločanja o upravičenosti posega v zasebnost ponovno vrnila na predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. V SD pa so znova poskusili predlagani ukrep omejiti na največ 12 mesecev neprekinjenega časovnega obdobja. Parlamentarna večina pa je tudi v tretjem branju vsa dopolnila zavrnila. Poslanci LDS in SD so zato torkovo glasovanje o zakonu v celoti obstruirali.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.