Pravosodni minister Lovro Šturm se je srečal z začasnim vodjem generalnega državnega tožilstva Francem Mazijem glede poteka preiskave v zvezi z nerešenimi zadevami nekdanjega tožilca Mirana Železnika. Pred dvema mesecema je Šturm Mazija zaprosil za poročila o poteku dela preiskave in danes mu je Mazi izročil štiri vmesna poročila glede Železnika. Končnega poročila še ni in posebna skupina tožilcev, ki pregleduje omenjeno zadevo, še ni prejela vseh Železnikovih zadev, saj naj bi jih pri tem med drugim oviralo ljubljansko okrožno tožilstvo. Pojasnil je še, da bo za morebitne nepravilnosti Železnika odgovarjal njegov neposredni vodja, to je vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Slavica Sketelj. Šturm se je danes srečal tudi s predsednikom vrhovnega sodišča.
Kot je znano, je tričlanski skupini višjih državnih tožilcev Mazi lanskega novembra naložil, da pregleda nerešene spise nekdanjega vodje gospodarskega oddelka okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, zdaj odvetnika, Mirana Železnika. Skupina naj bi pregledala vseh 160 nerešenih spisov Železnika. Po besedah Šturma je skupina zaenkrat pregledala dve tretjini vseh zadev, pri tem pa imajo težave, saj jim ljubljansko okrožno sodišče, kjer je Železnik delal, ni izročilo še vseh zadev.
Če bo ugotovljen sum kaznivega dejanja, bo moral zanj nekdo odgovarjati; odgovornost za omenjeni primer nosi Železnikov neposredni vodja, torej Sketljeva. Šturm sicer ni natančno pojasnil, kakšna odgovornost bi to lahko bila, namignil pa je tudi na možno odstavitev vodje.
Proti Železniku bi lahko sprožili le disciplinski postopek
Sicer pa je Železnikovo delo pred tem že pregledala skupina okrožnih državnih tožilcev iz Ljubljane; iz njihovega poročila je izhajalo, da je mogoče Železniku po pregledu 160 nerešenih zadev, ki so jih našli v njegovi omari po tistem, ko je bil dodeljen v skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, očitati zgolj zanikrnost pri opravljanju tožilske službe. Sumi storitve kaznivih dejanj pa niso bili dokazani, saj pri nobenem od kaznivih dejanj (zloraba uradnega položaja in nevestno delo v službi) niso bili izpolnjeni vsi zakonski znaki teh dejanj. Policija tudi ni potrdila navedb, da bi med Železnikom in katerim od ovadenih storilcev kaznivih dejanj obstajale kakršne koli povezave, ki bi merile na to, da je tožilec zlorabil svoj uradni položaj. V Železnikovem primeru bi tako lahko šlo le za disciplinsko odgovornost, toda ker ni več tožilec, zoper njega ni mogoče sprožiti disciplinskega postopka.
Kot je znano, so pri Železniku lansko pomlad našli približno 160 različnih spisov - večina med njimi še niso bile ovadbe, temveč gradivo, ki ga tožilec prejme v obravnavo, da bi ugotovil, ali je sum za kazenski postopek ali ne. Rok za odločitve v zadevah je bil po besedah takratne generalne državne tožilke Zdenke Cerar daleč prekoračen. Hkrati so se začele pojavljati tudi govorice o njegovi zadolženosti, kar pa je Železnik takoj priznal. 1. aprila lani je podal izjavo, s katero se je odpovedal službi državnega tožilca in prosil vlado za razrešitev s te funkcije.
