Nekoč misica, vplivnica, tudi lobistka, danes partnerka premierja Roberta Goloba, ki – tako filozof Boris Vezjak – deli slovensko javnost.
Na eni strani tabor podpornikov, ki je pripravljen zamižati na obe očesi, ko se Tina Gaber zavzema za nutrije. "Preprosto zato, ker so sami zagovorniki pravic živali in potem ne vidijo problema v tovrstnem vpletanju," pojasnjuje Vezjak.
Na drugi strani tabor nasprotnikov, ki trdijo, da ima Gabrova enostavno prevelik vpliv, predvsem, ko gre za odločitve stroke.
Da gre predvsem za vprašanje, kje so meje, pravi Vezjak. Primer je nedavni popoplavni obisk na Koroškem, kjer po Vezjakovem mnenju sedi na dveh stolčkih – vplivnice in partnerke. "Najbrž so ji vrata odpirali v vse državne ustanove na podlagi tega, da je partnerka. Tako, da je v bistvu ona kapitalizirala ta obisk kot vplivnica na način, da je seveda uporabila, da ne rečem zlorabila, to drugo vlogo – biti partnerka," pojasnjuje.
In tako temeljno vprašanje: do kod sega njen vpliv?
"Pri poskusu nastavitve nove direktorice urada za varno hrano Danuše Štiglic je šlo zelo verjetno za neke sugestije, ki so prišle z njene strani. Kaže na to, da ni popolnoma zadovoljna samo s tem, da bi bila samo pasivna spremljevalka."
Zgolj pasivna spremljevalka ni bila niti, ko se je govorilo o lovu na nutrije. Premier je tedaj zatrjeval: "Najin dogovor je, da se ne bova ničesar menila doma na kavču."
Aljoša Bagola, strokovnjak za marketing in kreativni direktor, poudarja, da Gabrovo ocenjujemo in predvsem primerjamo z njenimi predhodnicami. "Mislim, da si prizadeva to neko svojo zavzetost, ambicioznost na področjih, ki jih ima pravzaprav zelo jasno definirane, še naprej zagovarjati, biti vpletena, aktivna."
Tudi na družbenih omrežjih. "Gre za neko novo stvar, ki pa ni nujno slaba. Pustimo času čas," še dodaja Bagola.
Ne le Gabrova, tudi slovenska javnost se mora namreč navaditi na bolj izpostavljeno vlogo nekakšne prve dame.
