Do kod smejo sodniki?

Izvršni odbor Slovenskega sodniškega društva (SSD) je sklenil predlagati svetu za sodniško etiko pri društvu, da dopolni komentar kodeksa sodniške etike v delu, ki se nanaša na politično vzdržnost sodnikov. "Svet naj po predlogu izvršnega odbora sprejme tudi stališče, do kod sme sodnik v legitimnem boju za svoje pravice," je povedala predsednica SSD Janja Roblek. Ocenjuje, da bo svet ti vprašanji rešil v mesecu dni.

Z dopolnitvijo komentarja naj bi se po besedah Roblekove izognili zapletom, kot se je zgodil ob podpori petih vrhovnih sodnikov Francetu Arharju kot kandidatu za ljubljanskega župana. Sodni svet je namreč sprejel načelno stališče, da sodnikovo javno izražanje podpore kandidatom za politične funkcije ni v skladu s sodniško etiko. Ob tem pa je pojasnil, da gre za načelno stališče in ne za vrednostno opredeljevanje do ravnanja konkretnih sodnikov.

Sodnik lahko samo glasuje

V skladu s komentarjem sedmega načela kodeksa, ki se nanaša na nezdružljivost sodniške funkcije, je načelo nezdružljivosti treba razumeti in razlagati tudi v razmerju do sodnikove politične vzdržnosti.

Slednja ne bi bila ustrezno uveljavljena, če bi sodnik denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali če bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata, če bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen takrat, ko izvršuje svojo aktivno volilno pravico z glasovanjem ali če se ne bi odpovedal sodniški službi v primeru kandidature za politično funkcijo.

Koliko bodo delali sodniki?

Drugi sklep izvršnega odbora pa je povezan z odzivom na plačno reformo. Sodniki z gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča so se spomladi odločili, da bodo delali le toliko, kolikor od njih zahteva sodniška norma, pridružili pa so se jim tudi številni sodniki v Sloveniji. "Svet za sodniško etiko naj bi zdaj na podlagi kodeksa sprejel stališče, do kod gre lahko sodnik v boju za svoje pravice," je pojasnila Roblekova.

Kot je znano, je ustavno sodišče marca zadržalo plačno reformo, ni pa še dokončno odločilo glede njenega izvajanja. Sodniki menijo, da bi po noveli zakona o sodniški službi, noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloku o plačah funkcionarjev imeli večinoma nižje plače kot do zdaj.