Tako bodo poizkusili premostiti razkorak med zahtevami vlade, naj bo referendum o vstopu Slovenije v zvezo Nato izpeljan najkasneje do 30. marca, in opozicije, ki zahteva zavezujoč referendum, je po današnji seji posebne delovne skupine povedal predsednik DZ Borut Pahor. Vse poslanske skupine naj bi se o predlogu izrekle do petka, nato pa naj bi se v torek znova sestala t.i. evroatlantska koordinacija.
Skupino je vodil predsednik DZ Borut Pahor, v njej pa so po en predstavnik vsake poslanske skupine ter strokovnjaki z ustavnopravnega in mednarodnopravnega področja. Svoje ugotovitve pa bo predstavila t.i. evroatlantski koordinaciji v DZ, v kateri so poleg vodstva DZ tudi predstavniki vseh poslanskih skupin in predstavniki vlade.
SDS nasprotuje posvetovalnemu referendumu
Za oblikovanje posebne strokovne komisije se je v torek, potem ko ni uspela doseči soglasja o predlogu vlade, da bi bila posvetovalna referenduma 9. februarja, odločila evroatlantska koordinacija. Vladnemu predlogu sta zlasti nasprotovali opozicijski socialdemokratska stranka in Nova Slovenija. Prvak SDS Janez Janša je tako menil, da ni zagotovil, da bi vlada resnično spoštovala izide posvetovalnega referenduma, prav dejstvo, da referendum ni zavezujoč, da bi bilo po njegovem mnenju orožje v rokah nasprotnikov vključitve v Nato.
Janša je predlagal sprejetje posebnega zakona z dvotretjinsko večino, v katerem bi določili obliko, veljavnost in način izvedbe referendumov. Na zasedanju koordinacije je bilo govora tudi o sprejetju posebne izjave, s katero bi se politične stranke zavezale, da bodo spoštovale na referendumu izraženo voljo ljudstva.
9. februar ne pride več v poštev
Vlada, ki je poleg 9. februarja, ki pa po torkovih zapletih ne pride več v poštev, kot možni datum za referenduma predlagala tudi 30. marec, si prizadeva doseči čim širše soglasje političnih strank. Kot je v torek povedal premier Anton Rop, je koalicija glede vprašanja enotna, ker pa gre za stvar velikega nacionalnega pomena, si vlada prizadeva tudi za podporo opozicije.
V skrajnem primeru pa bo koalicija po Ropovih besedah vso odgovornost prevzela nase in sprejela odločitev o referendumih. Ta bi, kot je povedal premier, morali izvesti do konca marca.
Premier Tone Rop kljub temu meni, da je še dovolj časa za referendum. "Jaz mislim, da je referendum lahko tudi pozneje. Tisto, kar je ključno, poleg konsenza, je, da se dobro pripravimo. Zdaj bomo imeli še več časa za dobro pripravo in za dobro kampanjo ter za še boljše seznanjanje javnosti z obema referendumoma," je povedal Rop.
Slovenija naj bi takrat podpisala tudi pristopni protokol z zvezo Nato in vlada si očitno prizadeva izpolniti pričakovanja zavezništva, da bo Ljubljana jasen odgovor na povabilo, ki ga je prejela lani v Pragi, dala še pred tem dogodkom. Neuradno se je tudi izvedelo, da je bilo v torek na zasedanju koordinacije precej govora o tem, kako bi na izid referenduma o vstopu v Nato vplival morebitni vojaški poseg v Iraku.
Zunanji minister Dimitrij Rupel ni najbolj navdušen nad predlogom socialdemokratov, da bi pred tem sprejeli poseben zakon o razpisu referendumov. "V tem vidim neko past in se osebno za to ne navdušujem. Milim, da bi bilo dobro, če bi čimprej prišli s signalom na dan. Kot sam razumem, referendum vendarle mora biti nekje do pozne pomladi letos in to smo obljubili, oziroma, to je bila zahteva javnosti in civilne družbe. To nastopa tudi v vseh mogočih anketah in jaz pred to odgovornostjo ne bi bežal," je povedal Rupel.
