"Pretrganje vezi pomeni, da se zaradi prevelike obremenitve pri športu strga sprednja križna vez, ki je ena od vezi, ki povezujejo stegnenico in golenico v kolenskem sklepu. Pogovorno imenovanje križnih vezi' se nanaša praviloma ne eno najpogosteje poškodovano: sprednjo križno vez. Posledica popolnega pretrganja te vezi je določena stopnja nestabilnosti kolenskega sklepa, odvisno od tega, kako močne in koordinirane so mišice noge," pojasnjuje Macura.
Takšna poškodba po njegovih besedah ni redkost niti med rekreativnimi smučarji, še posebej ob neugodnih dejavnikih, kot so slaba vidljivost na smučišču, neraven teren, težave z opremo in utrujenost mišic. Pogosteje pa se pojavlja pri kontaktnih športih, denimo v nogometu, košarki in rokometu.
Ali je pri pretrganih križnih vezeh operacija vedno nujna? "Ne vedno. Odločamo se glede na stopnjo poškodbe in morebitne pridružene poškodbe kosti, hrustanca, meniskusov, drugih vezi in glede na pričakovano stopnjo aktivnosti oz. funkcionalne zahteve. Po podatkih švedskega registra poškodb kolenskih vezi se kirurgi ob prvem srečanju s pacientom v polovici primerov odločijo za operacijo, v polovici pa za fizioterapijo," pravi travmatolog v zapisu na spletni strani UKC.
Okrevanje je pri tekmovalnih športnikih praviloma hitrejše kot pri rekreativnih. Pri odraslih je do polne športne obremenitve potrebnih približno osem do devet mesecev, odvisno od napredka pri mišični moči. Pri otrocih in najstnikih pa okrevanje traja še dlje, približno eno leto.
Kako tvegano je gibanje s takšno poškodbo? "Odvisno od stopnje nestabilnosti in vrste gibanja. Hoja, kolesarjenje, tek na smučeh (sploh klasična tehnika), plavanje in podobni športi so manj nevarni. Pri kompleksnih gibih, ki zahtevajo eksplozivne spremembe smeri, zasuk obremenjene noge, pristanke po skokih ali gibanje po neravnem terenu pa je nevarnost dodatnih poškodb precej večja. Pri teh bolj kompleksnih gibih je potreba po reakciji sklepa v delčkih sekunde in se pozna vsaka malenkost. Z nestabilnim kolenom oz. pretrgano sprednjo križno vezjo so takšne reakcije bistveno upočasnjene, kar lahko privede do dodatnih poškodb," opozarja Macura.
Zgodba o borbenosti do konca
Zdi se, da bo zgodba Linday Vonn ena tistih, po katerih si bomo zapomnili letošnje olimpijske igre. In poznavalci so prepričani, da ne gre za naključje.
Menijo, da je Vonn v tej olimpijski sezoni znova dokazala, zakaj njena kariera velja za eno najbolj neizprosnih in hkrati navdihujočih v zgodovini alpskega smučanja. Cilj teh olimpijskih iger pač ni bil zgolj še en nastop, temveč jasna osebna odločitev, da stori vse za novo odličje, nov karierni vrh. Četudi za ceno zdravja.
Vonn je že pred olimpijsko smukaško tekmo odkrito povedala, da ima strgano sprednjo križno vez. Komentator pri The Atlantic je tako prepričan, da je bila tekma v Cortini d'Ampezzo zanjo simbolni trenutek: ali stopničke – ali padec. Vonnova je to sprejela zavestno.
Takšen pristop jo spremlja skozi celotno kariero. Že kot 17-letnica je nastopila na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju leta 2002. Od takrat naprej je njena pot nenehno nihala med izjemnimi zmagami in hudimi poškodbami. Padec na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 2013, ko si je strgala križno in stransko kolensko vez ter zlomila golenico, bi za marsikoga pomenil konec kariere. Zanjo je bil to le še en postanek na poti nazaj.
Po številnih operacijah, helikopterskih prevozih in vrnitvah se je leta 2019 vendarle upokojila, saj telo, predvsem kolena, ni več dopuščalo vrhunskega tekmovanja. A zgodba se s tem ni končala. Leta 2024 je prestala delno zamenjavo kolena, sprva z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Ko se je rehabilitacija izkazala za uspešno, se je porodila ideja o vrnitvi. Njeno koleno se je prvič po dolgih letih počutilo stabilno.
Sezona pred olimpijskimi igrami je bila zahtevna, a v zadnjih mesecih je Vonnova znova našla hitrost in samozavest. Pod vodstvom nekdanjega olimpijskega prvaka Aksla Lunda Svindala je izpopolnila opremo in linije, kar jo je znova pripeljalo med najboljše smukačice sveta. Do januarja se je uvrščala na stopničke in postala ena glavnih kandidatk za olimpijsko medaljo.
Namesto previdnosti je izbrala tveganje. Nastopila je na tekmi v Crans-Montani, kjer je znova padla in si še enkrat poškodovala križno vez.
Čeprav je stroka zmajevala z glavo, je na smuku v Cortini napadla progo na način, ki jo je zaznamoval vso kariero, torej agresivno, brez zadržkov. Končalo se je slabo. Legendarna Američanka je ob srhljivem padcu utrpela zlom leve noge in je bila tudi že operirana.
A njeni najbolj goreči podporniki menijo, da to ni poraz, ampak zaključek v skladu z vrednotami, ki terjajo boj do konca.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.