Do smrti za zapahi

V veljavo je stopil nov, spremenjen kazenski zakonik. Ta za najhujše zločine uvaja dosmrtno ječo, nova pa je tudi možnost opravljanja javnih del, s čimer se obsojenci lahko izognejo zaporu. Prav tako bodo lahko tisti, ki bodo obsojeni na manj kot devet mesecev, kazen prestajali doma, v hišnem priporu. Uvedena pa je tudi "vikend kazen" – obsojenci bodo lahko med tednom doma in normalno hodili v službo, proste dneve pa bodo preživljali za zapahi.

Dosmrtni zapor po novem grozi tistim, ki bodo zakrivili genocid, zločin proti človečnosti ter vojno hudodelstvo. Prav tako se dosmrtna kazen lahko izreče za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega umora v primeru, da je storilec najmanj dvakrat obsojen na trideset let zapora.

Strožji ukrepi bodo veljali tudi za obsojene pedofile. Ustanove, ki so jim otroci zaupani v varstvo ali učenje, bodo lahko zahtevale podatke iz kazenske evidence o izbrisanih sodbah.

Novi kazenski zakonik bolje ščiti tudi delavke. Če jim delodajalec preprečuje, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka, s tem stori kaznivo dejanje. Kot tako je opredeljeno tudi trpinčenje na delovnem mestu, tako imenovani mobbing.

Podrobneje so opredeljena tudi kazniva dejanja v gospodarstvu. Gospodarskim subjektom bo mogoče po novem prepovedati udeležbo na javnih razpisih. Ta ukrep bo doletel tiste, ki jim bodo dokazali goljufijo na škodo Evropske skupnosti, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne skrivnosti, vdor v poslovni informacijski sistem ali zlorabo trga.

Tudi na okolje niso pozabili. Poglavje o kaznivih dejanjih zoper okolje, prostor in naravne dobrine med drugim prvič predvideva sankcioniranje kritične obremenitve okolja s hrupom in svetlobo.

Med kaznivimi dejanji, ki jih dosedanji kazenski zakonik ni poznal, so še mučenje, oviranje pravosodja, zloraba izvršbe ter prodajanje doktorskih disertacij in drugih nalog.