14°C

Do sodb, ki so izrečene v imenu ljudstva, to isto ljudstvo nima več dostopa

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
AVTOR
Nika Kunaver /
KOMENTARJI
116
Sodišča in tožilstva so popolnoma zaprla dostop do informacij javnega značaja in novinarskih vprašanj. Da javnost nima več pravne podlage za to, so odločili po prelomni sodbi Vrhovnega sodišča maja letos. Javnost zato ne more več dostopati niti do pravnomočnih sodb, ki so bile izrečene prav v imenu ljudstva.

Če opišemo konkreten primer: Rok Snežič, dvojni doktor prava in, kot sam pravi, davčni svetovalec predsednika vlade, je bil pred petimi leti na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen zaradi goljufije in utaje davkov. Vrniti mora 142 tisoč evrov, piše v sodbi, ki je že zdavnaj postala pravnomočna.  

PREBERI ŠE
Slovenija prek bosanskih organov išče Snežičevo premoženje za izterjavo 142 tisočakov dolga

In čeprav je ta sodba, tako kot vse ostale, izrečena v imenu javnosti, ta javnost zdaj nima več dostopa do nje. Urednici Dejstev Alenki Marovt so namreč zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zavrnili, sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča, ki daje prednost tako imenovanim specialnim zakonom. V tem primeru gre prednost zakonu o kazenskem postopku, ki od zdaj povozi ZDIJZ.  

Gre za velik korak nazaj, je jasna informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik: "Ta sodba pomeni res v resnici en velik korak nazaj na področju dostopa do informacij javnega značaja in s tem povezano transparentnostjo delovanja organov." 

Državno tožilstvo<br>Republike Slovenije

A ne gre se le za dokumente. Vrhovno državno tožilstvo se je na primer odločilo, da ne bo več odgovarjalo na novinarska vprašanja. Tako ni želelo povedati, ali je res prejelo ovadbo zoper aktualnega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in njegovega državnega sekretarja Franca Kanglerja. Kljub temu da ga k odgovoru sicer zavezuje zakon o medijih.  

Takšna praksa bo ogromen problem za delo novinarjev, ki nadzirajo delovanje vseh vej oblasti. Cene Grčar, odvetnik naše medijske hiše, opozarja, da bo ogromno informacij ostalo skritih pred javnostjo. "Po tej sodbi novinarji ne bi bili upravičeni niti do podatkov, ki so povezani s sodnimi in tožilskimi postopki. Kdo vodi postopek, koliko obravnav je bilo, zakaj je recimo zadeva zastarala, mogoče je tožilec malomarno ravnal in podobno." 

PREBERI ŠE
Sodbe v imenu ljudstva odslej skrite pred ljudstvom

Zvoniti bi torej morali vsi alarmi. Ostro pismo so na pristojna ministrstva naslovili tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Na pravosodnem ministrstvu se sicer zavedajo, da gre za odmik od dolgoletne sodne prakse. A za zdaj ne bodo storili ničesar, ker, kot pravijo, ni soglasja strokovne javnosti. Medtem ko ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za ZDIJZ, še zbira stališča.  

Pasica koronavirus oktober