Do začasne ustavitve odstrela lovci iz narave odvzeli 180 medvedov

V mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG) so ob tem navedli, da je ministrstvo o tem, da je sodišče ustavilo odstrel medvedov, lovske družine seznanilo šele tri dni po tem, ko je bila odločitev že sprejeta.

Ob tem so spomnili, da se dovoljenje za odstrel, ki je bilo izdano 13. aprila, nanaša na območje z največjo gostoto rjavih medvedov. Po njihovih navedbah gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin in lovišč s posebnim namenom. Pojasnili so še, da je bilo v obdobju do izdaje začasne odredbe o ustavitvi odstrela po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije iz narave z odstrelom odvzetih 180 rjavih medvedov.

Na drugi strani pa je isto ministrstvo 13. aprila dovolilo odstrel od trenutka, ko je bilo za ta namen poslano digitalno dovoljenje, so dodali.

V društvu so prepričani, da 235 medvedov letos, 220 lani in še 200 prej, ki so že bili ali še bodo odstreljeni z dovoljenjem države, ni ogrozilo življenja ali škodovalo premoženju, je pa "za skoraj milijon evrov napolnilo denarnice neznanim prejemnikom".

"Najhuje je, da gre za genocid na strogo zavarovano vrsto pod pretvezo strokovnosti in z blagoslovom ministra za naravne vire, čigar naloga je varovanje naravnih virov in ne razprodaja živih čutečih bitij oziroma njihovo naklepno uničevanje. Očitno je, da se v Sloveniji na delovno mesto ministrov za kmetijstvo in za naravne vire postavi rejce in ekonomiste, ki zasedejo funkcijo samo zato, da uresničujejo želje in interese rejcem in lovcem," so navedli.

AAG: Za odstrel medveda lovski turisti plačajo okoli 1000 evrov

Ob tem so poudarili, da so na državni ravni predpisane visoke kvote odstrela zavarovanih živalskih vrst namenjene ustvarjanju ekonomske dejavnosti "lovskega turizma". Za odstrel medveda lovski turisti po njihovih besedah v povprečju plačajo okoli 1000 evrov, za trofejne primerke pa lahko tudi do 10.000 evrov.

Lovske družine imajo sklenjene pogodbe s podjetji, ki trgujejo z divjačino, so navedli v AAG. V slovenskih gozdovih pa lahko, kot so izpostavili, lovi vsak, tudi brez dovoljenja, pri čemer mora samo lovcu plačati za odstrel. Po njihovih ocenah je zaslužka s poboji medvedov vsako leto okoli milijon evrov. "Podatkov o tem, komu in koliko gre ta denar, koliko je od tega plačanega davka, saj gre za naše skupno premoženje, nimamo, saj nam podatka ne razkrijejo ne ministrstva ne Lovska zveza Slovenija," so kritični.

Prepoved lova je po njihovem mnenju edina bistvena prednost, ki jo imajo zaščitene vrste. Da država ne izvaja dovolj intenzivno drugih ukrepov, ki bi izboljšali toleranco interesnih skupin, namreč ne more biti razlog za odreditev odstrela.

"Ekspertiza, na katero se sklicuje dovoljenje za odstrel 235 medvedov, neprimerno prikazuje podatke o povečanju števila konfliktov. Iz ekspertize lahko sklepamo, da so novo metodo ponderiranja škod uvedli zato, ker se število konfliktov dejansko ne povečuje in statistika ne bi opravičevala lova. Zato so opažanja medveda začeli šteti med konflikte in ponderiranje prilagodili svojemu cilju," so prepričani v AAG.

Zavod za gozdove: Lovišča s posebnim namenom prisiljena v prodajo storitev, tudi odstrela trofejne in netrofejne divjadi 

Na Zavodu za gozdove Slovenije so v odzivu poudarili, da navedbe AGG o lovskem turizmu ne držijo. Kot so zapisali, je znano, da so vsi prihodki od upravljanja lovišč s posebnim namenom, kamor sodijo tudi prihodki iz naslova lovnega turizma in prodaje divjačine, namenjeni za delovanje teh lovišč. Sem sodi tudi financiranje izvajanja številnih javnih nalog, kot so ukrepi za prostoživeče živali, izplačilo škod kmetom, monitoring, lovsko-čuvajska služba in izobraževanje. Prav tako se iz tega naslova financira znanstveno-raziskovalno delo s področja upravljanja divjadi in nekaterih zavarovanih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja.

Poudarili so, da bi morali sredstva za izvajanje javnih nalog v okviru lovišč s posebnim namenom prejeti tudi iz državnega proračuna, a se to doslej praktično ni izvajalo. "Šele letos je bil sprejet pravilnik o merilih za finančno ovrednotenje nalog lovskih organizacij, ki omogoča vsaj delno pridobitev sredstev iz proračuna, kar pa se v praksi še ne izvaja. To pomeni, da so bila lovišča s posebnim namenom prisiljena v prodajo čim večjega deleža svojih storitev - torej tudi odstrela trofejne in netrofejne divjadi - za financiranje svojega delovanja," so zapisali.

Kot so dodali, lova ne more izvajati vsak, ampak so pogoji opredeljeni v zakonu o divjadi in lovstvu, nekateri pa še dodatno v dovoljenju ministrstva za odvzem medvedov. To pomeni, da mora imeti v lovišču s posebnim namenom lovski gost veljavno orožno listino za orožje, ki ga uporablja pri lovu, ta pa mora obvezno potekati v spremstvu zaposlenega v lovišču, to je revirnega lovca ali vodje lovišča.

Drugi pogoji niso predpisani, saj za spoštovanje predpisov in lovsko pravičen lov skrbi prej navedena oseba, ki lovskega gosta spremlja na lovu. Ta mora tudi izrecno dovoliti odstrel posameznega osebka divjadi. "V primeru problematičnih medvedov, torej osebkov, ki povzročajo škodo na premoženju oziroma se zadržujejo v bližini naselij in drugih javnih površin, odstrel znotraj lovišč s posebnim namenom opravijo zaposleni, saj gre običajno za bližino naselij in ljudi ter potrebo po hitrem ukrepanju," so dodali.

Kot so dodali, se v skladu s smernicami o strogem varstvu živalskih vrst v interesu skupnosti na podlagi direktive EU o habitatih kot razlog zahteva, da mora biti škoda, ki jo je treba preprečiti, resna, to pa je treba, ko se pojavi težava, oceniti za vsak primer posebej.

Brežan: Gre za preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varstva ljudi

Ministrstvo za naravne vire in prostor je odločbo z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave izdalo 13. aprila letos, ta odločitev pa je naletela na ostre odzive nevladnih organizacij. V Društvu za dobrobit živali AniMa, društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter AAG so v javnem pismu, ki so ga poslali Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu, zapisali, da Slovenija krši zakonodajo, ki da takšnega dovoljenja za odstrel medvedov ne dopušča.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa je namen odločbe pojasnil s tem, da gre za preprečitev resne škode ter zagotavljanje zdravja in varstva ljudi. Populacijo rjavega medveda v Sloveniji želijo pristojni v prihodnjih letih zmanjšati na 800. Lani spomladi je bilo po oceni strokovnjakov v Sloveniji okoli 1100 rjavih medvedov.