Dobava zaščitne opreme: KPK ugotovila za več milijonov evrov kršitev

Po ugotovitvah prvega nadzora, na podlagi katerih je novembra 2020 uvedla 21 preiskav, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila, da je bilo pri postopkih nabav zaščitne opreme na splošno povečano korupcijsko tveganje. Kot je ugotovila, so se javna naročila na državni ravni oddajala po postopku pogajanj brez predhodne objave, ki ne zagotavljajo najvišjega standarda transparentnosti in tudi ne omogočajo, da bi pri oddaji ponudbe sodelovali vsi potencialni ponudniki. 

KPK je tudi presodila, da je zaradi ločenosti postopkov v povezavi z nabavo zaščitne opreme občin in bolnišnic, ki so postopke nabave zaščitne opreme vodile same, ter celovitosti zajema nabav zaščitne opreme v času spopadanja z epidemijo treba pregledati tudi njihove postopke in načine nabav zaščitne opreme.

V tem drugem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje med 1. marcem 2020 in 1. junijem 2020, je KPK preverjala transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v izbranih 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah ter spoštovanje omejitev poslovanja v izbranih 23 občinah, ki so samostojno izvajale nabavo zaščitne opreme. Ugotovila je, da so bolnišnice v želji po zagotovitvi preživetja in preprečitvi škode ob razglašeni epidemiji zaščitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega naročanja. Tako pri evidenčnih naročilih, ki so jih izvajale zlasti občine, kot pri urgentnih nabavah blaga niso bila upoštevana temeljna načela javnega naročanja.

Tako pri občinah kot pri bolnišnicah je KPK ugotovila določena korupcijska tveganja v zvezi s transparentnostjo, sledljivostjo postopkov in neenakopravno obravnavo ponudnikov, zaradi česar jim je izdala tudi priporočila.

"Javni zdravstveni zavodi so zaščitno opremo nabavljali na podlagi 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3, ki ob določenih pogojih v razmerah razglašene epidemije naročnikom omogoča, da dobavitelje blaga izberejo mimo postopkov javnega naročanja. Pri dveh javnih zdravstvenih zavodih je komisija ugotovila, da sta presegla dovoljen obseg oddaje naročil po tej izjemi, zato je o sumu kršitve seznanila Državno revizijsko komisijo (DKOM)," so sporočili iz KPK.

Kršitve omejitev poslovanja v občinah

Občine glede na izsledke nadzora v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga, je ugotovila KPK. Pri dveh manjših naročilih je ugotovila sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in uvedla ustrezne nadaljnje postopke. 

Kot so sporočili, je KPK preverila tudi poročanje 674 funkcionarjev, ki so v preiskovanem obdobju funkcijo opravljali v eni od 23 občin, o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja v nadziranih občinah. Ugotovila je, da je 71 odstotkov funkcionarjev pravočasno in v celoti poročalo o subjektih, s katerimi so povezani oni ali njihovi družinski člani. V ugotovljenih primerih neporočanj so funkcionarji po seznanitvi občin s problematiko večinoma izpolnili svojo obveznost. V primerih, ko funkcionarji še niso izpolnili obveznosti, je KPK uvedla prekrškovne postopke.

KPK je v okviru nadzora podrobneje preučila oddajo 209 javnih naročil, pri čemer je nedoločno opredelitev predmeta javnega naročila ugotovila pri 28 naročilih v skupni vrednosti 1.407.403 evrov brez DDV. Poleg tega so ugotovili, da 14 naročilnic in ena pogodba v skupni vrednosti 1.846.886,80 evra brez DDV niso vsebovale vsebine protikorupcijske klavzule, čeprav je vrednost posameznega naročila oziroma posamezne pogodbe presegala 10.000 evrov brez DDV. 

V 48 primerih v skupni vrednosti 4.544.462,23 evra brez DDV naročnik pred sklenitvijo pogodb o nabavi zaščitne opreme od ponudnika ni pridobil izjave o njegovi lastniški strukturi. 

Dva javna zdravstvena zavoda sta v nadzorovanem obdobju na podlagi izjeme iz osme točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 izdala skupno najmanj 43 naročilnic za naročilo zaščitnih materialov v skupni vrednosti 3.238.999,03 evra brez DDV, tri občine pa so v okviru evidenčnih postopkov izdale skupno najmanj 28 naročilnic in sklenile eno pogodbo za naročilo zaščitne opreme v skupni vrednosti 142.201,60 evra brez DDV. V navedenih primerih so javni naročniki nakup blaga opravili brez izvedbe postopka javnega naročanja. KPK je ugotovitve o sumu oddaje naročila brez izvedbe postopka javnega naročanja odstopila v pristojno obravnavo DKOM.

V 13 primerih je KPK ugotovila, da so zaščitna sredstva petim občinam in enemu javnemu zdravstvenemu zavodu dobavile pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki niso bili registrirani za opravljanje teh dejavnosti. KPK je ugotovitve o sumu opravljanja dela na črno odstopila v pristojno obravnavo Tržnemu inšpektoratu RS.

Pri dveh občinah je KPK ugotovila, da sta izvedli predplačilo blaga, ne da bi od dobavitelja zahtevali ali pridobili garancijo za vrnitev predplačila. 

V enem primeru so ugotovili sum kršitve dolžnega izogibanja nasprotju interesov, saj je občina evidenčno naročilo oddala dobavitelju, katerega zakoniti zastopnik je osebni znanec župana občine, oba pa sta bila podpisnika pogodbe o dobavi zaščitne opreme. KPK je na lastno pobudo uvedla postopek predhodnega preizkusa zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov.

V dveh primerih so ugotovili sum kršitve omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in v njiju je KPK na lastno pobudo uvedla postopek predhodnega preizkusa. V 61 primerih je KPK zaznala poslovanje med občino in pravnim subjektom, za katerega so veljale omejitve poslovanja. V navedenih primerih bo KPK v predhodnem preizkusu preverila, ali je šlo za absolutno prepoved poslovanja ali posle, pri katerih je sklenitev pogodbe pod določenimi pogoji dovoljena.

V okviru prekrškovnih pristojnosti so tako pooblaščene uradne osebe KPK uvedle skupno 29 prekrškovnih postopkov, in sicer 17 zoper funkcionarje zaradi suma neporočanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, osem zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nevključitve protikorupcijske klavzule v vsebino naročilnic ali sklenjenih pogodb in štiri zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika.