Še preden je bilo konec lanskega leta prepovedano dodajanje mesno-kostne moke v živinsko krmo, je vlada - brez javnega razpisa - delniško družbo Koto določila za edinega zbiralca klavniških odpadkov v Sloveniji. S sklepom, ki ga je podpisal Janez Drnovšek 6. aprila lani, pa je klavnicam dodatno naložila, da morajo Kotu plačevati za odvoz klavniških odpadkov.
Klavniški odpadki predstavljajo stranski proizvod v klavnicah in so osnovna surovina, iz katerih Koto izdeluje kostno-mesno moko in maščobe. Paradoksalno je, da je vlada zahtevala, da morajo klavnice Kotu plačati za surovino, ki jo je Koto predelal v kostno-mesno moko ter živalske maščobe. Oboje je namreč družba Koto takrat še odlično prodajala na trgu. Uporaba kostno-mesne moke je bila z ukrepi za preprečitev bolezni BSE prepovedana šele osem mesecev kasneje, v decembru 2000.
Sklep vlade je v dobršni meri vplival na Kotove poslovne rezultate. Znesek, ki ga je na ta račun v enem letu pobral od klavnic, je namreč skoraj enak čistemu dobičku, ki ga je imel Koto v letu 2000 (366 milijonov tolarjev).
Sklep, po katerem so klavnice morale začeti plačevati Kotu za storitev odvoza klavniških odpadkov, je vlada potrdila tik pred padcem Drnovškovega kabineta.
Zeleni Slovenije so nedavno opozorili na domnevno dvojno vlogo nekdanje generalne sekretarke vlade Nevenke Črešnar Pergar. Ta je bila namreč odgovorna za izvedbo sej vlade, na to delovno mesto pa je prišla kot izvršna direktorica finančne hiše Aktiva Group, ki prek svojih finančnih skladov popolnoma nadzoruje delniško družbo Koto.
