Dr. Božikov, kaj je največji mit o plastični kirurgiji, v katerega ljudje še vedno verjamejo?
Največji mit je zagotovo ta, da je plastična kirurgija namenjena predvsem nečimrnosti. Pri estetski kirurgiji ne gre samo za lepši videz. Pogosto gre za človeka, ki se zaradi določenega dela telesa že leta ne počuti dobro. Ko mu pomagaš odpraviti to breme, se spremeni veliko več kot le njegov odsev v ogledalu. Pridobi samozavest, sproščenost in pogosto tudi povsem drugačen odnos do sebe.
Kateri posegi so danes najbolj iskani in kako so se želje pacientov spremenile v zadnjih desetih letih?
Med "manjšimi" posegi je še vedno na prvem mestu operacija vek, med "večjimi" pa povečanje oz. preoblikovanje dojk. Sledi ji liposukcija ter v zadnjem času se ponovno vrača kirurški lifting obraza – facelift. Želje pacientov se skozi leta niti niso toliko spremenile, so se pa v zadnjih letih močno spremenila njihova pričakovanja. Pred desetimi, petnajstimi leti so mnogi želeli opazno spremembo. Danes si praktično vsi želijo, da se poseg opravi tako, da okolica tega sploh ne opazi.
Kje je meja med izboljšanjem videza in pretiravanjem?
To je verjetno najtežje vprašanje v estetski kirurgiji. Zame je meja tam, kjer človek izgubi svojo naravnost. Moj cilj ni ustvarjati novih obrazov ali teles, ampak poudariti tisto, kar je pri posamezniku lepo. Vedno pravim, da mora estetski poseg izboljšati človeka, ne pa ga spremeniti v nekoga drugega.
Kako družbena omrežja in filtri vplivajo na pričakovanja pacientov?
Bolj, kot bi si želeli priznati. Filtri so ustvarili podobo popolnega obraza brez por, brez hiperpigmentacij, brez dlak, brez gub, skratka brez kakršnih koli nepravilnosti. Problem je, da tak človek v resničnem življenju ne obstaja. Zato veliko časa na posvetih namenim pogovoru o realnih pričakovanjih. Dobra estetska kirurgija ne ustvarja filtrov, ustvarja naravne rezultate.
Kateri poseg po vašem mnenju prinese največ zadovoljstva pacientom?
Če govorimo o razmerju med velikostjo posega in zadovoljstvom, bi izpostavil operacijo vek. Ljudje pogosto povedo, da se po posegu ne počutijo le mlajše, ampak predvsem bolj spočite. Kot sem že omenil, korekcija zgornjih vek tako ni brez razloga med posegi, po katerih je največje povpraševanje.
Kot pravite, med kirurškimi posegi prednjači preoblikovanje dojk. V zadnjem času je na tem področju opaziti mnoge nove tehnike in metode. Katere ocenjujete kot resnično kakovostne?
Pri operaciji dojk se v svetu poskušajo uveljaviti trendi, da se operacijo poimenuje z lastnim imenom, okoli česar se nato zgradi velika marketinška zgodba. Težava je, da zaradi marketinga pacientke izbirajo slabšo opcijo zase. Tudi sam sem v preteklosti podlegel željam pacientk, ki so zaradi reklam želele povečanje dojk z vstavitvijo prsnih vsadkov nad mišico in z dodatkom maščobe, namesto pod mišico. V takšnih primerih se je velikokrat izkazalo, da bi bil boljši poseg z vstavitvijo prsnih vsadkov pod mišico. Prav zaradi teh izkušenj pri operaciji dojk trdno zagovarjam tehniko vstave prsnih vsadkov pod mišico - dual plane, ki je že vrsto let daje najbolj naravne in dolgoročno najbolj stabilne rezultate. Morda ni marketinško zanimiva, ker nima privlačnega komercialnega imena, vendar je po mojih izkušnjah še vedno zlati standard.
Kateri poseg je tehnološko najbolj napredoval v zadnjih letih?
Na splošno velik napredek opažamo pri tridimenzionalnem načrtovanju operacij, kakovosti vsadkov in razvoju mikrokirurgije. Danes lahko veliko natančneje predvidimo rezultate kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Vseeno pa ostaja najpomembnejše tisto, česar tehnologija ne more nadomestiti – kirurgove izkušnje, njegov občutek in njegova presoja.
Na področju operacije nosu se pojavlja veliko novih izrazov – preservacijska, strukturna, hibridna rinoplastika. Kako naj se pacient sploh znajde med vsemi temi izrazi?
Pri operacijah nosu je v resnici največ novosti, ki pa jih je tudi potrebno jemati s kančkom zadržanosti. Tako imenovano tehniko strukturne rinoplastike zadnja leta nadomešča bolj trendovska preservacijska tehnika. Razlika je v načinu, kako oblikuješ nosni hrbet. In preservacijska tehnika je manj agresivna, z njo so povezani inštumenti, ki delujejo na osnovi ultrazvoka - piezo inštrumenti, medtem ko strukturna rinoplastika temelji na uporabi dlet, ki so bolj groba in s katerimi dejansko lomimo kosti. Trenutno kaže, da najboljše rezultate dosežemo s kombinacijo obeh tehnik, čemur pravimo hibridna rinoplastika. Kakor koli že, za paciente ni pomembna tehnika. Ustrezno tehniko mora izbrati kirurg glede na nos, ki ga ima pred seboj, in ne glede na to, kaj je trenutno najbolj moderno. Za pacienta je pomembno, da je rezultat na koncu takšen, kot si ga želi.
Tudi pri liftingu obraza - faceliftu se ves čas pojavljajo novi trendi. Kaj je po vašem mnenju res pomembno?
Sedaj je zelo popularen deep plane facelifting, ki pa v resnici ni nič novega. Tovrstne globoke liftinge so v ZDA delali že v začetku 90. let, v Evropi in pri nas pa desetletje kasneje. Ker so vseeno tehnično zahtevni, jih je takrat izvajalo malo kirurgov, dokler te tehnike ni z močno reklamno kampanjo populariziral kirurg Andrew Jacono. Ker sedaj vsi pacienti želijo ta lifting, so bili praktično vsi kirurgi, ki se poglobljeno ukvarjajo s pomlajevanjem obraza, primorani zagrizti v ta tehnično bolj zahteven poseg. Sam sem na tem področju zelo suveren, blizu mi je še iz časov, ko sem v UKC Ljubljana opravljal rekonstrukcije obraza po parezi obraznega živca, saj je to ista plast tkiv, v kateri se izvaja globoki lifting, to je direktno na vejah obraznega živca.
V ospredje stopa tudi t. i. endoskopski lifting. Je to prihodnost pomlajevanja?
Endoskopski lifting poudarja kirurški poseg na obrazu brez vidnih brazgotin, saj nima brazgotin pred uhljem, temveč za njim ter v lasišču. Težava te metode je, da prav zaradi mesta brazgotin ne omogoča odstranitve odvečne kože, kar je praktično ključen del liftinga. Endoskopski lifting je kljub močnemu marketingu v resnici primeren le za ozek krog pacientov – denimo za zelo mlade pacientke, stare okoli 40. let, ki na obrazu še nimajo odvečne kože.
Kakšno vlogo bo po vašem mnenju umetna inteligenca igrala v plastični kirurgiji?
Prepričan sem, da bo umetna inteligenca postala odličen pomočnik pri načrtovanju posegov in analizi obraznih proporcev. Ne verjamem pa, da bo kmalu nadomestila kirurga. Kirurgija ni matematika. Vsak človek je drugačen in med operacijo se pogosto sprejemajo odločitve, ki temeljijo predvsem na izkušnjah in intuiciji. Umetna inteligenca bi lahko najprej nadomestila recimo operacijo presajanja las, ki je zelo standardizirana in se izvaja na površini telesa.
Katere napake pacienti najpogosteje naredijo pri izbiri estetskega kirurga?
Največja napaka je, da odločitev sprejmejo na podlagi cene ali fotografij na družbenih omrežjih. Fotografije lahko pokažejo rezultat, ne povedo pa nič o varnosti, izkušnjah kirurga ali odnosu do pacienta. Estetski poseg ni nakup izdelka. Vsako telo je unikum zase in ima svoje specifike, kar pomeni, da mora kirurg glede na to znati izbrati in prilagoditi ustrezne kirurške metode in tehnike. Estetski poseg je medicinska odločitev, pri kateri mora biti zaupanje pomembnejše od popusta.
Kako se soočate s pacienti, ki imajo nerealna pričakovanja?
Predvsem z iskrenim pogovorom. Mislim, da je dolžnost kirurga, da pacientu pove resnico, tudi če je ta včasih neprijetna. Če ocenim, da pričakovanja niso realna, posega raje ne opravim. Kratkoročno je to morda težja odločitev, dolgoročno pa je najbolj poštena do pacienta. Zame to pomeni, da lahko mirno spim, kar je neprecenljivo.
Se vam je že zgodilo, da ste pacientu rekli: "Ne, tega vam ne bom naredil." Zakaj?
Seveda. Pravzaprav menim, da mora vsak odgovoren plastični kirurg znati reči tudi ne. Če ocenim, da bi poseg pacientu bolj škodil kot koristil, da ga vodi trenutni trend in ne njegove dejanske potrebe, ali da ima popolnoma nerealna pričakovanja glede rezultata, potem operacije ne opravim. To ni zavrnitev pacienta, ampak skrb zanj.
Kako pomembno je staranje sprejeti, namesto da bi ga skušali popolnoma izbrisati?
Staranje je del življenja in dandanes tudi privilegij. Moj cilj nikoli ni, da bi nekdo pri šestdesetih izgledal trideset. Veliko lepše je, da človek izgleda zdravo, spočito in zadovoljno – v svojih letih. Naravni rezultati imajo vedno daljšo vrednost kot pretirano pomlajevanje.
Kako se po vašem mnenju lepota razlikuje med različnimi generacijami?
Vsaka generacija ima svoje ideale, vendar opažam zanimiv premik. Po obdobju izrazitih estetskih trendov se ljudje ponovno vračajo k naravnosti. Vedno več pacientov si želi, da bi ohranili svojo mimiko, svoje poteze in svojo osebnost. To se mi zdi zelo dobra smer, sam namreč vso svojo kariero zagovarjam prav takšno filozofijo.
Ali obstaja trend, za katerega menite, da bo čez nekaj let veljal za veliko napako?
Verjamem, da bomo čez nekaj let precej drugače gledali na obdobje pretiranih polnil in obrazov, ki so začeli izgubljati individualnost. Trendi pridejo in odidejo, harmonija obraza pa ostane. Zato se nikoli ne splača operirati zaradi mode.
Ste se sami kdaj ujeli v past modnih trendov v estetski kirurgiji?
Če sem iskren, da. Pred leti sem pri nekaterih pacientkah popustil želji po tehnikah, ki so bile zelo oglaševane, čeprav sem strokovno menil, da obstaja boljša rešitev. Danes tega ne naredim več. Vedno izberem metodo, za katero verjamem, da bo pacientki dolgoročno prinesla najboljši rezultat, ne glede na to, kaj je trenutno moderno.
Kaj vas kot kirurga najbolj osreči pri vašem delu?
Najlepši občutek je, ko vidim, da je pacient po posegu bolj sproščen in samozavesten. Ne zato, ker bi postal nekdo drug, ampak zato, ker se končno dobro počuti v svoji koži. Takrat vem, da moje delo ni bilo le tehnično uspešno, ampak je človeku resnično izboljšalo kakovost življenja. To je razlog, zaradi katerega še vedno z enakim veseljem vstopim v operacijsko dvorano.
Naročnik oglasne vsebine je BOINVEST d.o.o.
