To so člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ene največjih in najbolj znanih amaterskih gledaliških skupin pri nas. Skupin, ki tvorijo nekakšen most med profesionalno umetnostjo in javnostjo. ''Tukaj smo zbrani ljudje iz vseh vetrov, ki nas povezuje in druži ta neka potreba, želja, ljubezen do gledališkega ustvarjanja,'' pravi Srečko Kermauner, direktor in igralec Šentjakobskega gledališča Ljubljana.
Hkrati, le nekaj korakov stran, je druga skupina že začela priprave na novo premiero, priprave, ki jim bodo vzele kar nekaj časa.
V Šentjakobskem gledališču to počnejo že 90 let. Najrazličnejši ljudje, ki jih druži ljubezen do umetnosti, do gledališča. Zato so takšne skupine dragocene, ker povezujejo ljudi različnih slojev, starosti in poklicev.
In v času, ko vse štejemo v denarju, se to zdi anahronizem. ''Slišim, da stvari minevajo. Da ni več nekega entuziazma, zanosa. Verjetno so se časi spremenili in mogoče postaja gledališče nezanimivo,'' meni igralec in režiser Boris Kobal. Toda tisti, ki so poskusili s tem, da bi se ljubiteljsko ukvarjali s kakšno stvarjo, so postali od nje skoraj odvisni. Pravijo, da gledališče preprosto vzljubiš in težko se kdaj odvadiš od tega, da bi delal tukaj. Sploh pa se naučiš, katere valute in katera plačila so včasih v življenju najpomembnejša.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.