Predsednik zbora državljanov jugoslovanske zvezne skupščine Mičunović se je s predsednikom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelkom Kacinom pogovarjal o konkretnih oblikah sodelovanja med državama. Gre za vzpostavitev diplomatskih odnosov in izdajanje viz na obeh straneh, pa tudi za vzpostavitev letalske povezave med Ljubljano in Beogradom, ki naj bi zaživela še pred koncem septembra.
"O tem smo govorili že velikokrat, sporazumeli smo se, da je to nujno, zaenkrat pa dogovora še ni. Zato sva se obvezala, da bova oba osebno na svoji strani pa tudi eden od članov njihove delegacije zastavili svoje ime, da se ta zgodba konča in da letala med Ljubljano in Beogradom poletijo redno," je za 24ur povedal Jelko Kacin.
Mičunović se je srečal tudi s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Jožkom Čukom in predstavniki podjetij, ki sodelujejo s podjetji v ZRJ. V pogovoru, ki so se ga udeležili predstavniki Fructala, Krke, Lisce, Nove Ljubljanske banke, Planike, Mebla, Mercatorja, Radenske, SKB banke, Slovenske izvozne družbe in podjetja Svea, so se govorniki strinjali, da imajo s trgom v ZRJ dobre izkušnje, vendar se mora med državama nujno vzpostaviti pravno formalni okvir, ki bo omogočal normalno gospodarsko sodelovanje. Tudi Mičunović je poudaril, da je najprej potrebno izgraditi ustrezno infrastrukturo, ki bo povezovala obe državi, podpisati vrsto dvostranskih sporazumov, rešiti odprta vprašanja, potem pa se mora politika umakniti iz gospodarstva. Tako Čuk kot Mičunović menita, da sta Slovenija in ZRJ na začetku poti, ki vodi v uspešno gospodarsko sodelovanje.
Mičunović je izpostavil dejstvo, da so slovenski izdelki v ZRJ izredno priljubljeni ter da bo imela Slovenija zaradi tega zagotovo prednost pred drugimi tekmeci, ki iščejo nove priložnosti na trgu s približno desetimi milijoni potrošnikov. Dejal je, da ZRJ intenzivno obnavlja odnose s svetom in mednarodnimi institucijami in si prizadeva, da bi čimprej zagotovila razmere za varno investiranje v njihovo gospodarstvo. Slovenske podjetnike je pozval, naj investirajo v ZRJ in izrazil pripravljenost za čimprejšnjo rešitev težav, na katere bi ob tem naleteli. Predsednik GZS Jožko Čuk je opozoril na možnost skupnega vlaganja, ki je po njegovem mnenju ena od ustreznejših oblik naložb v jugoslovansko gospodarstvo.
V mestni hiši je delegacijo sprejela še ljubljanska županja Viktorija Potočnik. Potočnikova pa pozdravila nedavne politične spremembe v ZRJ in poudarila tesno sodelovanje Ljubljane z Beogradom, zlasti z županjo Radmilo Hrustanović, ki je slovensko prestolnico obiskala julija. Mičunović je ob obisku mestne hiše izrazil zadovoljstvo, da vnovič vidi staro borko za demokracijo, pri tem pa poudaril, da je Ljubljani v tem času mnogo lažje kot Beogradu, ki se sooča z mnogimi problemi.
Potočnikova je ob prihodu Mičunovića in njegove delegacije izrazila veselje, da jih je lahko sprejela v mestni hiši, kjer je pred nekaj dnevi gostovalo beograjsko gledališče, pred približno dvema mesecema pa je tu sprejela tudi beograjsko županjo Radmilo Hrustanović. Ljubljanska županja je izrazila zadovoljstvo, da po političnih spremembah v ZRJ državi uspešno sodelujeta na gospodarskem in kulturnem področju, zadovoljna pa je tudi s tesnim sodelovanjem Ljubljane in Beograda, posebej s Hrustanovičevo, ki je v kritičnih političnih razmerah prevzela tako zahtevno in odgovorno nalogo. Potočnikova je še dejala, da beograjska županja iz Ljubljane v prihodnje ne bo imela le moralne podpore, temveč tudi podporo v smislu tesnejšega sodelovanja in izmenjave izkušenj, ki si jih je v teh letih pridobila slovenska prestolnica. Potočnikova je izrazila tudi upanje, da bo Mičunovićev obisk pripomogel k tesnejšemu sodelovanju med slovenskim in jugoslovanskim parlamentom.