Dobri pogoji, slab ugled? Kaj novi podatki razkrivajo o učiteljskem poklicu

OECD je objavil novo izdajo enega najobsežnejših mednarodnih pregledov izobraževanja "Education at a Glance 2026", ki letos posebno pozornost namenja pomanjkanju učiteljev. Slovenski podatki na več področjih izstopajo ugodno, vendar hkrati pokažejo, zakaj vprašanja, ali je slovenski učitelj v dobrem ali slabem položaju, ni mogoče pošteno skrčiti na en sam podatek. OECD-jeva slovenska country note izrecno poudarja pomanjkanje učiteljev kot osrednjo temo letošnjega pregleda.

Slovenija ima denimo relativno ugodno razmerje med številom učencev in učiteljev. Po podatkih, ki jih je ob objavi poročila izpostavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, je bilo leta 2024 na primarni in nižji sekundarni ravni skupaj 11 učencev na učitelja. Povprečje OECD je bilo na primarni ravni 14, na nižji sekundarni pa 13 učencev na učitelja.

Tudi oddelki so manjši. V primarnem izobraževanju je bilo v Sloveniji v oddelku povprečno 18 učencev, povprečje OECD pa je bilo 21. Na nižji sekundarni ravni je bilo slovensko povprečje 21, povprečje OECD pa 23 učencev.

Velika razlika se pokaže pri času, ki ga učitelji neposredno preživijo pri poučevanju. Učitelj na primarni ravni v Sloveniji opravi 627 ur neposrednega poučevanja na leto, povprečje OECD pa je 770 ur. Enakih 627 ur imajo slovenski učitelji na nižji sekundarni ravni, kjer je povprečje OECD 710 ur. Podatki se nanašajo na leto 2025.

Toda iz tega ni mogoče sklepati, da slovenski učitelji delajo toliko manj. OECD izrecno opozarja, da neposredno poučevanje predstavlja samo del učiteljevega delovnega časa. Preostanek je namenjen pripravi na pouk, ocenjevanju, popravljanju nalog in drugim obveznostim. Kazalnik 627 ur torej meri čas neposrednega poučevanja, ne celotnega delovnega časa.

Po podatkih, ki jih je ob objavi poročila posredovalo ministrstvo, imajo učitelji na višji sekundarni ravni v Sloveniji 570 ur neposrednega poučevanja letno, povprečje OECD pa znaša 678 ur v splošnih in 685 ur v poklicnih programih.

Povsem drugačna je slika v vrtcih. Po podatkih ministrstva letni obseg neposrednega dela slovenskih vzgojiteljev z otroki znaša 1314 ur, povprečje OECD pa 965 ur.

Ministrstvo ob objavi poročila navaja, da so začetne zakonsko določene plače slovenskih vzgojiteljev in učiteljev pod povprečjem držav OECD, po 15 letih dela pa ga presegajo. Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo, je zakonsko določena plača učitelja na primarni ravni po 15 letih dela v Sloveniji leta 2025 znašala 69.569 ameriških dolarjev (približno 59.300 evrov), preračunanih po pariteti kupne moči, povprečje OECD pa 64.349 dolarjev (približno 54.900 evrov).

Toda ti podatki kažejo zakonsko določeno oziroma statutarno plačo na določeni točki kariere, ne pa nujno dejanskega relativnega finančnega položaja učitelja v Sloveniji.

Ko OECD primerja dejanske zaslužke učiteljev z zaslužki drugih zaposlenih s terciarno izobrazbo v isti državi, je slika drugačna.

Predšolski učitelji v Sloveniji v povprečju zaslužijo 32 odstotkov manj od drugih terciarno izobraženih zaposlenih, učitelji na nižji sekundarni ravni pa 15 odstotkov manj. OECD ugotavlja, da so učiteljske plače v javnih institucijah v večini držav nižje od plač drugih terciarno izobraženih zaposlenih.

Razliko dodatno osvetlijo odgovori učiteljev v raziskavi TALIS 2024. Med slovenskimi učitelji na nižji sekundarni ravni jih je s pogoji zaposlitve, če izvzamemo plačo, zadovoljnih 72,7 odstotka. Povprečje OECD je 68,4 odstotka.

Pri plači se razmerje obrne. Z njo je zadovoljnih 32,7 odstotka slovenskih učiteljev na tej ravni, povprečje OECD pa je 38,7 odstotka.

Slovenski učitelji na nižji sekundarni ravni so torej s splošnimi pogoji zaposlitve nadpovprečno zadovoljni, z denarnim delom svojega položaja pa podpovprečno.

Plača pa ni edino vprašanje, ko govorimo o privlačnosti učiteljskega poklica. TALIS 2024 pokaže precej izrazit problem pri družbenem ugledu poklica. Le sedem odstotkov slovenskih učiteljev na nižji sekundarni ravni se strinja, da je učiteljski poklic v družbi cenjen. Povprečje OECD znaša 22 odstotkov.

Še manj, pet odstotkov, jih meni, da oblikovalci politik cenijo poglede učiteljev. Povprečje OECD je 16 odstotkov.

Ministrstvo ob rezultatih Education at a Glance opozarja tudi na starostno strukturo učiteljskega kadra. Po podatkih, ki jih je objavilo, je bilo leta 2024 23 odstotkov učiteljev na primarni in sekundarni ravni starih 55 let ali več, leta 2015 pa 17 odstotkov.

To pomeni povečanje za šest odstotnih točk in opozorilo na prihodnje upokojevanje dela učiteljske populacije.

Ena od možnosti za blaženje pomanjkanja učiteljev je privabljanje ljudi, ki so svojo poklicno pot začeli drugje.

Tudi tu Slovenija odstopa. Med učitelji na nižji sekundarni ravni je v povprečju OECD 8,4 odstotka takšnih, ki so v učiteljski poklic prišli iz druge kariere. V Sloveniji jih je le 3,3 odstotka.

OECD prav pridobivanje ljudi iz drugih poklicev izpostavlja kot eno od strategij za reševanje pomanjkanja učiteljev, saj lahko takšni zaposleni v šole prinesejo tudi drugačne poklicne izkušnje.

Ministrstvo poskuša težave z zagotavljanjem kadra nasloviti z več ukrepi. Za študijsko leto 2026/27 je razpisalo 200 štipendij po 300 evrov mesečno  za študente pedagoških študijskih programov, predvsem na področjih, kjer so kadrovske potrebe večje. Predvidenih je 150 štipendij za naravoslovna področja in 50 za programe s področja posebnih potreb.

Ministrstvo omogoča tudi subvencioniranje dodatnega izobraževanja strokovnih delavcev, pripravništvo z mentorstvom ter alternativne poti v učiteljski poklic za diplomante drugih ustreznih področij in strokovnjake iz drugih sektorjev.

Vprašanje učiteljskega poklica je sicer pri nas postalo tudi del napovedane širše reforme slovenskega šolstva. Ministrstvo napoveduje krepitev učiteljske avtonomije in avtoritete ter zmanjševanje administrativnih obveznosti. Cilj naj bi bil učiteljem omogočiti več časa za kakovostno poučevanje, spremljanje napredka učencev in individualno delo. V širšem okviru je napovedan tudi prehod na osemletno osnovno šolo.

A ne glede na spremembe, ki se bodo na koncu zgodile, je jasno, da bo morača država v prihodnjih letih zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev, in odgovoriti na širše vprašanje - ali je učiteljski poklic dovolj dobro plačan, strokovno podprt in družbeno cenjen, da bodo mladi vanj želeli vstopiti, izkušeni učitelji pa v njem ostati?