Vendar pa, pravijo v trgovinah, starši redko kupujejo igrače tako, da povprašujejo prav po oznaki 'dobra igrača'. Marjana Lavriša, vodja oddelka z igračami, je povedala, da se kupci igrač več ali manj ozirajo na blagovne znamke, ki so znane v Sloveniji, ki jih poznajo, ki so že vrsto let tukaj. Tako, da se zanesejo na njihovo kvaliteto in to je glavno merilo za to, odvisno pa je tudi od cene.
Označene dobre igrače so namreč pogosto precej dražje od tudi sicer dobrih igrač. Vsi izdelki pa morajo tako ali tako zadostiti strogim varnostnim standardom.
Viviana Golja z Inštituta za varovanje zdravja je ob tem povedala: "To so mehanske in fizikalne lastnosti, ki morajo biti ustrezne, vnetljivost, migracije nekaterih težkih kovin, označevanje igrač, in potem so še druge zahteve glede na posamezne specifične igrače. In seveda morajo ustrezati drugim kemijskih zahtevam."
Predsednica komisije za izbor dobre igrače Ljubica Marjanovič Umek pa potrjuje, da je igrač, ki nosijo, oziroma imajo pravico nositi znak 'dobra igrača', preko 500, dosedanje izkušnje, desetletja in tisočletja stare, pa kažejo, da otrok v igri vedno rabi igračo.
Iskanje in testiranje kvalitetnih igrač podpira tudi ministrstvo za šolstvo, ki poskrbi, da so vrtci in šole seznanjeni s tem, katere igrače so dobile v tekočem letu znak 'dobra igrača'.
Žal pa so predvsem vrtci, kjer se otroci razvijajo in socializirajo za nakup igrač odvisni predvsem od pogosto skromnih sredstev, ki jih občine namenjajo za vzgojo in izobraževanje najmlajših.
