'Dobro bi bilo, da vlada pride na obisk v Maribor - s potniškim vlakom'

Mariborski akademiki so v začetku tedna zagnali državljansko pobudo za hitrejše potovanje med Mariborom in Ljubljano. 18 podpisnikov s stalnim ali začasnim prebivališčem v Mariboru s pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano opozarja na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi, ki lahko traja tudi več ur. Od vlade zahtevajo uvedbo hitrega vlaka med mestoma, oziroma da se do konca leta pripravi akcijski načrt za skrajšanje te poti.

"Pobudo smo sestavili raziskovalci in profesorji s področja humanistike in dužboslovja, ki delujemo v Mariboru, a tudi v Ljubljani, ter nam ta 'razdeljenost' predstavlja veliko težavo," je na novinarski konferenci ob predstavitvi pobude uvodoma izpostavila Mateja Ratej. "A tukaj ne gre zgolj za naše osebne zgodbe, temveč za stanje, ki smo ga zaznali v družbi. Nezadovoljstvo s prometno povezavo med Mariborom in Ljubljano namreč obstaja že dlje časa, v času poletnih mesecev pa se še poveča," pravi.

Prometne nesreče so na tem odesku namreč že skorajda vsakodnevne, posledično nastajajo večkilometrski zastoji. "To spravlja prebivalce celotne regije, oziroma kar celotnega severovzhodnega dela države v izrazito podrejen položaj," je kritična.

Prometna povezanost med dvema največjima mestoma v državi je po njenem pokazatelj razvoja vsake države, zato bi bilo zmotno misliti, da je brezhibna prometna povezanost med Ljubljano in Mariborom stvar Maribora. "Nasprotno: to je v prvi vrsti stvar države, Republike Slovenije," dodaja.

Z njo se strinja tudi Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev, kjer so pripravljeni pobudo razvijati v sodelovanju z akterji na lokalni in državni ravni. "Strategija razvoja prometa Republike Slovenije določa skupne cilje trajnostnega razvoja Slovenije. Ti govorijo tudi o tem, da je potreba po ohranjanju dosežene ravni konkurenčnosti gospodarstva skladna s krajšanjem potovalnih časov in nižanjem stroškov prevoza. Govori tudi o uskladitvi in zagotovitvi interoperabilnosti javnega železniškega omrežja z omrežjem Evropske unije, boljši dostopnosti med posameznimi regijami in boljši medregijski povezanost," razlaga Rotar in dodaja, da so pripravili tudi shemo, kaj bi prinesla hitra povezava med Mariborom in Ljubljano. "To ne bi pomenilo samo gospodarskega razvoja Maribora, ampak tudi vseh krajev na tej relaciji – torej tudi krajev Savinjsko-Šaleške regije."

Napovedi iz leta v leto slabše

"Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo se na avtocesti med Mariborom in Ljubljano dnevno zvrsti okrog 45.000 vozil. Ta številka se bo po napovedih do leta 2030 povzpela na 63.000, kar pomeni na letni ravni 23 milijonov osebnih in tovornih vozil," podatke navaja Rotar.

Prvi korak je podpora mariborske občine, bodo pa nadaljevali z iskanjem podpore tudi pri ostalih občinah - najprej pri ljubljanski in celjski, nato pa tudi pri ostalih lokalnih in državnih akterjih.

Pobudo so podprli tudi na Mestni občini Maribor (MOM). "Pobuda v celoti sledi našim usmeritvam in ciljem – torej da Maribor postane regijsko središče mednarodnega pomena, hkrati pa cilju dostopne in konkurenčne mobilnosti. Te žal v prometni politiki in strategiji, ki bila sprejeta leta 2015, ne prepoznamo," izpostavlja mariborski podžupan Samo Peter Medved. Po njegovem je v tej strategiji namreč 'zaznati' tudi posledice gospodarske krize. "Vemo, da je tovorni in potniški promet takrat dejansko upadal, a je bila strategija premalo ambiciozna. Tam je bilo namreč zapisano, da bomo v Sloveniji nadgrajevali že obstoječo infrastruklturo, s čimer pa se ne strinjamo."

Pobudo so že predstavili ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu in evropski komisarki Violeti Bulc, ki jo je v celoti podprla. "Danes, kot vemo, v Sloveniji obnavljamo železniško infrastrukturo.  Gre za nadgradnjo prog za nosilnost ketogorije D4, kar bo dejansko na železnici omogočalo več tovornega prometa, kar je tudi pravilno. Prepričani pa smo, da sam potniški promet ne zasleduje cilja prenove in konkurenčne mobilnosti," meni Medved. "Seveda želimo, da bi potovali oziroma migrirali med kraji tako, da lahko v času potovanja opravimo tudi svoje delo, si odpočijemo, kar na avtocesti proti Ljubljani, kjer je delež tovornega prometa izredno vuisok, seveda ni možno. Svojega časa več ne moremo načrtovati zanesljivo in tudi tvegamo svoja življenja. In Republika Slovenija se pri tej strategiji na to ni odzvala."

Medved je zato prepričan, da bi morali veliko bolj aktivno v prostor umeščati hitro železniško progo. "Veseli smo, da se nadgrajuje železniška proga proti Gradcu, dejansko pa železniški projekti, kot so ljubljansko železniško vozlišče oziroma železniška postaja, niso v načrtu."

Po njegovem pa ta pobuda prihaja ob pravem času in na mariborski občini si želijo njene uresničitve. "Študije, ki so bile v preteklosti že narejene, bi bilo potrebno nadaljevati. Pričeti bi bilo treba  s pobudo umeščanja v prostor oziroma poiskati rešitve, kako k temu pristopiti. Vemo tudi, da EU ne financira več cestne infrastrukture v tolikšnem obsegu kot poprej, financira pa oblike trajnostne mobilnosti; in vemo, da je železnica takšna oblika prometa."

Kakšni bodo nadaljnji koraki?

"Želimo, da se zavze o hitri železniški povezavi sprejemjo v strateških dokumentih in da se dejansko začne s postopki umeščanja v prostor," prve cilje orisuje Rotar. "In glede na to, da smo iz Bruslja že dobili 'prijazno' obvestilo, češ da bi Slovenija lahko več vlagala v železnice in da so za to tudi zagotovljena sredstva, je treba v tem trenutku k tem stvarem tudi pristopiti," poudarja. Želijo pa najprej pridobiti dovolj široko podporo, nato pa "nenehno vršiti pritisk". Z njim se strinja tudi Medved, ki pravi, da je najprej treba poiskati podporo pri strokovno, nato pa tudi pri širši javnosti. "Najprej mora biti interes, potem mora pri strokovni javnosti zadeva dozoreti, nato pa je postopoma treba priti do realizacije. Mislim, da je to edina pravilna pot."

"Vemo, da se Dars in ministrstva ukvarjajo s širitvijo ljubljanskega avtocestnega obroča in vemo da vsak dan s štajerskega konca v Ljubljano migrira do 100.000 ljudi. Seveda lahko to rešujemo s povečanjem kapacitete cestnega prometa, lahko pa izberemo drug način. Mi menimo, da bi morali v obzir vzeti tudi železniški promet. In če vemo, da za ceste ni moč pridobiti evropskih sredstev , pa jih je za železnice možno. Torej najprej moramo vedet sami, kaj želimo – torej pripraviti strokovne podlage, to zadevo verificirati in potem začeti z umeščanjem rešitev v prostor. Šele nato lahko načrtujemo tudi realizacijo," še dodaja mariborski podžupan.

V Listi kolesarjev in pešcev pa pravijo, da želijo, da bi se strokovne podlage pripravile v sodelovanju z državo. "Vseeno gre za zelo zahteven inženirski posel, ki zahteva tudi določen angažma strokovnjakov," poudarja Rotar, ki pa pravi, da je o neki trasi hitre železniške proge še prezgodaj govoriti. Prav tako ne želi špekulirati o ceni. "Poldruga milijarda evrov bi bila ena groba ocena na podlagi primerljivih cen v tujini. Poznamo ceno za kilometer dvotirne elektrificirane železniške proge in ceno takšne proge v predoru, tako da ni težko izračunati."

Bodo Bratuškovo povabili, da pride v Maribor z vlakom?

Pobudniki pa so na konferenci opozorili tudi na neprimerno boljše železniške povezave v tujini. "Vemo, da na Kitajskem gradijo veliko hitrih železniških prog, ki so namenjene izključno potniškemu prometu. Tudi v Španiji so zelo modernizirali železnice, Slovenija pa je na tem področju podhranjena oziroma premalo ambiciozna."

Podobno je pred dnevi na družbenem omrežju Facebook nakazala tudi infrastrukturna ministrica sama. "Od Šanghaja do Pekinga z vlakom 1500 kilometrov, tudi do 350 kilometrov na uro, nekaj več kot pet ur. In potovanje s takšnim vlakom je varno, hitro, udobno in predvsem čistejše za okolje. In prav na infrastrukturnem področju bi se lahko Slovenci in Evropejci od Kitajcev marsikaj naučili," med drugim v videoposnetku pravi Bratuškova.

"Zelo sem se razveselil te njene objave, to je samo dobrodošlo pri tej pobudi. Da se je lahko sama prepričala, kako to počno Kitajci in kako je videti takšno potovanje," je komentiral Medved.

So se pa vsi trije strinjali, da bi bilo vlado dobro povabiti v Maribor - in to z najpočasnejšim, potniškimi vlakom. Potnik z njim namreč - z dvema prestopoma - za pot med mestoma potrebuje dve uri in 53 minut.

Je pot iz Ljubljane v Maribor daljša kot obratno?

Pobuda pa odpira tudi vprašanje centraliziranosti Slovenije, ki zavira tudi politični, gospodarski in kulturni napredek Maribora. "Vesel sem, da je del direkcije za infrastrukturo v Mariboru, predvsem tisti del, ki se ukvarja z železnicami. Bi si pa želeli decentralizacije oziroma več institucij v Mariboru. A včasih si, kot kaže, ne znamo najbolj predstavljati, kako in s kakšnimi mehanizmi bi se tega sploh lotili," pravi podžupan. Prikimava mu tudi Ratejeva. "Sem del ZRC SAZU, ki že deseto leto deluje tudi v Mariboru. In od skupno 300 raziskovalcev, nas v Mariboru delajo štirje. Povezava med srcem, in ostalimi vitalnimi iorgani mora biti brezhibna in v našem primeru ni."