Slovenija

Dobrodelnost stane

Ljubljana, 09. 02. 2011 09.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Janez Usenik
Komentarji
5

Večina ljudi je ogorčena, ko dobrodelne organizacije priznajo, da velik del denarja, ki ga zberejo, pravzaprav porabijo zase in za promocijske kampanje. Bi te organizacije zbrale enako velike zneske tudi brez profesionalcev in udarnih medijskih kampanj?

Večina ljudi je ogorčena, ko dobrodelne organizacije priznajo, da velik del denarja, ki ga zberejo, pravzaprav porabijo zase in za promocijske kampanje. Bi te organizacije zbrale enako velike zneske tudi brez profesionalcev in udarnih medijskih kampanj?

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kajetan
09. 02. 2011 11.21
Ta resnica je jasna že od nekdaj. Resnično dobrodelni v tej verigi so samo tisti ki donirajo denarin nobeden drugi. Vsi ki delajo v dobrodelnih organizacijah ali vsaj večina je tam tudi redno zaposlena, za to dobivajo osebni dohodek, ki je v večini primerov višji kakor minimalen OD. brez medijskih kampanj dejansko ne bi obstajali. Je pa res da v zanjem času prihaja na plan kar velika poplava dobrodelnih organizacij. Ravno zadnjič sem gledal kake dva tedna nazaj brezplačne objave na kanalu A, v manj kot 10 min objav oglasov sem naštel za nekaj maega več kakor 25 eur če bi hotel vsem dati nekaj z poslanim SMS. To meji ali že na katastrofo v svetu ali v Sloveniji ali pa je še to edini trg kjer je mogoče še kaj zaslužiti na račun nesreče drugih. Pa ne samo to sedaj ko pošlješ SMS moraš bit prav pozoren kajti nekatere dobrodelne organizacije so šle tako daleč da ti mesečno pobirajo dol določeno vsoto ne samo za enkratno sporočilo kot je bila navada pred časom. Pa še nekaj je vse dobrodelne organizacije plačujejo npr. za zdravila precej višje zneske kakor so dejansko na tržišču, ne živijo samo dobrodelne organizacije od tega ampak se v veliki večini primeruv okorišča s tem celotna veriga dobaviteljev. Vprašamo se lahko kakšen mali del pridobljenega denarja dejansko dobijo pomoči potrebni - tukaj je srž problema ne kje drugje.Če bi znala država dobrodelnost malenkost drugače ovrednotiti predvsem pri podjetjih bi te dobrodelnosti bilo vsekakor več kot je je. Relacija 1:1 odhodek - priznan strošek je premajhna da bi bila zanimiva za podjetnike in morebitne posameznike. Če sta dva upokojenca v 1 sobnem stanovanju ki je njuno in lastniško, ter sta potrebna dodatne finančne pomoči je s to državo nekaj narobe, kaj šele če ostane enden sam. Večina starejših slovencev sploh nima dovolj velike pokojnine za v dom upokojencev pa čeprav so plačevali prispevke in vse ostalo. Žal pa se v danjašnjem času nikoli ne vprašamo ali gre pri dobrodelnih organizacijah morebiti za izkoriščanje trenutne situacije. Ja dobrodelne organizacije so neprofitne in bi naj bilo razmerje med prihodki in odhodki 1:1, kar pa ni težko doseči. Ni pa pri vseh dobrodelnih organizacijah tako, večina pomaga pri svojih najboljših močeh, kaj več pa tudi oni ne zmorejo. Marsikomu ki je pomoči potreben je kakšna izmed teh organizacij pomagala ne v celoti ampak vsaj malo in mu je dala občutek da na tem svetu ni sam in da ga niso prav vsi zapustili, če ga je že država. Čim večje so organizacije tem večja je razpršenost in tem slabša kontrola, kar se je opazilo v mnogih primerih.
bum-headshot
09. 02. 2011 11.02
Niso hotli proplusu plačat, pa so jih na piko vzeli.
blecko
09. 02. 2011 10.34
Po dobrih vezah, najbrž.
major1
09. 02. 2011 10.19
Kako priti do službe v UNICEFU in živeti od humanitarnih prispevkov, ki so namenjeni trpečim in revnim?
blecko
09. 02. 2011 09.44
Na Facebooku je že stran: 'Kdo sploh še verjame Unicefu?' Postanite oboževalci, da se znebimo lopovov na vrhu te organizacije!