Dodatno delo pri zasebnikih bo predvidoma mogoče le za nekatere zdravnike

Po besedah ministrice bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja. "Je pa res, da s tem členom se še ukvarjamo in poskušamo to dikcijo še dodatno izboljšati," je pojasnila v izjavi za medije.

Zdravniške organizacije so takšni ureditvi že izrazile nasprotovanje, saj da bi šlo za nesprejemljivo omejevanje, ki bi prineslo tudi dodatna administrativna bremena za pridobitev tega naziva. "Tudi sami nismo prepričani, da je ta dikcija naziv primarij dejansko najboljša, ali res zajame tiste strokovnjake, za katere želimo to delo omogočiti. Trenutno še gledamo prakse po drugih državah," je dejala Prevolnik Ruplova.

V prvih osnutkih predloga novele je bilo sicer predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev, torej tudi zdravnikov s čistimi zasebniki povsem prepovedano. Po eni od različic, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci, a bi morali biti v javnem zdravstvenem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.

Socialni partnerji in vlada so predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sicer skoraj v celoti uskladili. Odprtih je ostalo še pet členov, o katerih se bodo še pogovarjali. "Partnerja ne nasprotujeta, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na vladi in v DZ," je na današnji novinarski konferenci po seji ESS dejal minister za delo Luka Mesec.

Prevolnik Ruplova je med členi, ki jih še niso uskladili, navedla člen, ki določa cene samoplačniških storitev. Predlog predvideva, da bi lahko vlada v izrednih razmerah, kjer je ogroženo javno zdravje, posegla na trg in določila najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev. Ta je zaenkrat določena pri 150 odstotkih cene, ki jo plača zdravstvena zavarovalnica. "Glede tega odstotka ni bilo soglasja. Stran sindikatov zahteva, da je ta odstotek nižji, stran delodajalcev pa bolj jasno definiran poseg in višji odstotek," je pojasnila ministrica.

 'Gre za spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe'

Odprt ostaja tudi člen o davčnih olajšavah pri podjemih pogodbah. Na ministrstvu predlagajo davčno olajšavo za tiste zdravstvene delavce, ki prek podjemnih pogodb dodatno delajo pri lastnem delodajalcu, a le za določene storitve, ki jih določi minister. "Gre za spodbujanje nagrad za zdravstvene delavce na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe," je dodala. Neusklajen ostaja tudi člen o merjenju učinkovitosti pri plačni skupini F, in sicer pri zaposlenih v socialnem varstvu, kjer preverjajo usklajenost s kolektivnimi pogodbami.

Po besedah Martine Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja odprt ostaja tudi člen, ki določa, kaj lahko koncesionar naredi z dobičkom, ki ga dobi za opravljanje javne službe. "Menimo, da s takim dobičkom ne bi smel v celoti prosto razpolagati, torej si ga ne bi smel izplačati kot dobiček, ampak bi ga moral nameniti za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja kadra, za plače zaposlenih ali pa za tekoče stroške poslovanja, tako kot velja za javne zavode," je povedala.

Glede dobička koncesionarjev se je Prevolnik Ruplova sklicevala na dve ustavni odločbi. Poudarila je, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane.

Sindikalna stran meni, da je predlog 'dovolj dober, da se ga sprejme'

Kljub temu sindikalna stran meni, da je predlog novele zakona "dovolj dober, da ga je treba čim prej spraviti v zakonodajni postopek, sprejeti in začeti izvajati". Ob tem so sindikati dobili zavezo ministrice in vlade, da bodo vse nadaljnje spremembe predloga usklajevali. Sprejeli so tudi sklep, s katerim pozivajo koalicijske poslance, da v usklajene člene ne posegajo z dopolnili oziroma dopolnil ne podpirajo.

Po besedah Prevolnik Ruplove bo vlada predlog novele zakona obravnavala na četrtkovi seji, nato pa ga bodo poslali v DZ po rednem postopku.

Zdravniška zbornica proti omejevanju dela zdravnikov

Določilo, da bi pri tako imenovanih čistih zasebnikih delali le tisti javni zdravniki, ki imajo naziv primarij, je Bojana Beović v odzivu označila za preozko in administrativno. Po njenih besedah namreč v Sloveniji številni zdravniki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev naziva primarij, pridobivanje naziva pa bi prineslo dodatna administrativna bremena. Točnega števila zdravnikov, ki pogoje izpolnjujejo, a za naziv doslej niso zaprosili, ne pozna, ocenjuje pa, da bi jih lahko bilo okoli 1000.

Predviden člen, ki pravi, da bi pri zasebnikih lahko delali le primariji, ki uvajajo nove metode zdravljenja, pa se predsednici zbornice zdi nerazumljiv. V tržnem delu zdravstva običajno namreč ne vpeljujejo novih metod zdravljenja. Vrhunski zdravniki najzahtevnejše zdravstvene storitve opravljajo v javnem zdravstvenem sistemu, praviloma v državnih ustanovah.

Od prve napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so sicer predvideno omejevanje dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih večkrat spremenili. Sprva je bila celo predvidena popolna prepoved. O predvideni ureditvi, ki bi delo pri zasebnikih omogočila le primarijem, je bila zdravniška zbornica obveščena v osnutku novele, ki so ga prejeli konec leta 2024.

"Če primerjamo situacijo ob prvem osnutku zakona in sedaj, so stvari seveda bistveno bolj premišljene," je povedala Beovićeva. Ob prvi napovedi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva so namreč v zbornici opozarjali pred odhodi zdravnikov iz javnih zdravstvenih ustanov.