Besedilo dogovora morata dokončno oblikovati še stalna mešana komisija za izvajanje sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) ter podkomisija za ribištvo, nato pa ga morata potrditi še obe vladi. Dogovor ureja svoboden ribolov vseh registriranih imetnikov dovolilnic iz Slovenije in Hrvaške do Vrsarja, oblikovanje kodeksa obnašanja ribičev, kot tudi skupen policijski nadzor in možnost, da omenjena komisija in podkomisija zaradi ekoloških razlogov omejita obseg ulova.
Kot je dejal Račan, bo dogovor veljal tri mesece z možnostjo podaljšanja, obstaja pa tudi možnost odstopa ene strani od dogovora. Poudaril je, da doseženi dogovor ne prejudicira meje in da sodi v okvir prizadevanj za umiritev razmer dokler ne najdejo trajne rešitve. Drnovšek pa je dodal, da z dogovorom želijo vzpostaviti razmere za dogovarjanje o trajnih rešitvah za vprašanje meje, pa tudi drugih odprtih vprašanj – krške nuklearke in dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.
Razumen režim brez omejitev
Drnovšek je kot bistvo dogovora izpostavil to, da sta državi želeli preprečiti stanje, ko se je z akcijami na terenu ali morju vzpostavljala neka mejna črta. Zato so se dogovorili za "razumen režim brez številnih omejitev, ki ribičem niso ustrezale". "Če smo dosegli ribiški aranžma, potem tudi ne bo incidentov, ne bo potrebe za intervencijo policije in stalno dokazovanje, kje je mejna črta," je dejal.
Račan je pojasnil, da so se dogovorili, da bo stalna mešana komisija pripravila kodeks obnašanja ribičev na celotnem območju morja v okviru SOPS, prav tako vzpostavila službo za skupen nadzor izvajanja dogovora in spoštovanje kodeksa obnašanja.
Hrvaška vztraja pri arbitraži
Slovenija je upala, da se bo vprašanje meje dalo rešiti z dvostranskim sporazumom, na kar je še vedno pripravljena, saj meni, da bi to bilo bolje in hitreje, je še dejal Drnovšek. Slovenija seveda ne more enostransko vztrajati pri bilateralni rešitvi in se bo morala v primeru, da Hrvaška takšen sporazum zavrne, pogovarjati o rešitvah, ki ostanejo na voljo.
Hrvaška se zavzema za arbitražo, ki bi dokončno rešila vprašanje meje, pravi Račan ter poudarja, da gre pri danes dogovorjenem za začasni režim in da nikakor niso želeli "na stranskem vhodu rešiti tistega, česar z neposrednimi dogovori o meji niso uspeli". Ob tem je še dejal, da sta obe strani zaradi kompromisov, ki jih je zahteval dogovor, pripravljeni ribičem tudi kompenzirati tisto, kar bodo morda z njim izgubili. Dogovor so, kot je dejal Drnovšek, dosegli v želji odprave vzrokov za incidente med ribiči, pri čemer gre tudi za legitimne interese ribičev, ki težko delujejo v pogojih nedokončno dogovorjene meje.
Račan je še poudaril, da so želeli z današnjim srečanjem in njegovim "ne tako daljnim" obiskom Ljubljane v prihodnosti prispevati k odpiranju perspektive za dobrososedske odnose in ustavitev negativnega trenda v odnosih med državama. Enakega mnenja je bil tudi premier Drnovšek, ki je ob tem izpostavil skupne interese, ki jih imata Slovenija in Hrvaška kot sosednji državi.
Srečanje z Mesićem in Tomčićem
Drnovšek se je danes sestal tudi s hrvaškim predsednikom Mesićem in predsednikom hrvaškega sabora Tomčićem. Drnovšek in Tomčić sta v pogovorih poudarila, da bi bil današnji dogovor oziroma predlagana rešitev v okviru uresničevanja maloobmejnega sporazuma, ki sta jo dosegla premiera obeh držav, lahko dobra osnova za ustvarjanje pogojev trajne rešitve. Mesić pa je na drugi strani ocenil, da hrvaška javnost lani ni bila pripravljena za rešitev, kakršno sta dosegla premiera in da je to najverjetneje razlog za neuspeh omenjenega dogovora.
