V Zagrebu je potekalo srečanje državnih sekretarjev slovenskega in hrvaškega zunanjega ministrstva Boža Cerarja in Hida Biščevića, do katerega je prišlo po vložitvi predloga zakona o slovenski ekološki coni in epikontinentalnem pasu v vladno proceduro.
Po srečanju, ki naj bi potekalo na hrvaškem zunanjem ministrstvu, a je bilo prestavljeno na drugo lokacijo, sekretarja nista dajala izjav. V skupni izjavi za javnost sta zunanji ministrstvi le sporočili, da je bila na srečanju potrjena politična volja obeh držav za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov.
Kot sta v skupni izjavi sporočili obe ministrstvi, sta se državna sekretarja sestala v okviru rednega dialoga med predstavniki Slovenije in Hrvaške. Sogovornika sta "poudarila potrebo po doslednem uresničevanju skupne izjave o izogibanju incidentov in dogovorov z zadnjega srečanja dveh zunanjih ministrov, s tem v zvezi pa sta izmenjala poglede o nekaterih aktualnih, političnih in pravnih vprašanjih med obema državama", je zapisano v skupni izjavi obeh zunanjih ministrstev.
Kljub prvotnim napovedim o izjavi za novinarje sta obe ministrstvi po koncu srečanja sporočili, da izjav ne bo in da bosta ministrstvi v skladu z dogovorom na sestanku objavili le skupno sporočilo za javnost. Hrvaško zunanje ministrstvo je sicer v svojem prvem odzivu na predlog zakona o razglasitvi slovenske zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu sporočilo, da se je s tem v zvezi sprejet dogovor o srečanju državnih sekretarjev v Zagrebu.
Predlog zakona sta pripravili slovenski ministrstvi za okolje in prostor ter zunanje zadeve, po pričakovanjih pa ga bo vlada v Ljubljani obravnavala na četrtkovi seji. Nato naj bi ga poslala v državni zbor in mu predlagala sprejetje zakona po nujnem postopku.
Z zakonom naj bi imela Ljubljana vsebinsko določen mandat za pogajanja o razmejitvi epikontinentalnega pasu in cone z Rimom in Zagrebom. Osnovni motiv za razglasitev slovenske zaščitne ekološke cone je, tako predlagatelji, dejavno ravnanje Slovenije kot jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitega morskega ekosistema Jadranskega morja, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.
To je v zadnjem času še zlasti aktualno zaradi razglasitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) in zaradi namere Italije po razglasitvi ekološke cone, pa tudi zaradi pogajanj med Italijo in Hrvaško o razmejitvi epikontinentalnega pasu brez sodelovanja Slovenije.
Predlog zakona ugotavlja, da je Slovenija naslednica sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968. Ker Slovenija ima epikontinentalni pas, ima tudi pravico in dolžnost zaščititi državne interese v tem pasu, in sicer z razglasitvijo zaščitne ekološke cone, ki jo slovenska zakonodaja že predvideva.
Oster odziv Kacina
Po tem, ko je večina voditeljev političnih strank doma podprla predlog o razglasitvi ekološko-ribolovne cone, je presenetila ostra kritika evroposlanca in kandidata za predsednika liberalne demokracije Jelka Kacina.
Kacin je prepričan, da je vlada s predlogom zakona o ekološki coni zamudila in da bi jo morala vezati na podporo Hrvaški pri začetku pogajanj z Evropsko unijo.