Kaj vse prinaša predlog? Najpomembnejša olajšava, ki jo bodo čutili vsi zaposleni, je dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3.500 na kar 7.500 evrov v letu 2025. In njen učinek? Prejemniki povprečne plače bi recimo letno dobili od 260 do 1000 dodatnih evrov neto.
Še bolj bi spremembo občutili najbolje plačani, saj bi se hkrati znižala še najvišja davčna stopnja, in sicer s 50 na 45 odstotkov. Naprej novi zakon predvideva, da bi se znižala tudi stopnja obdavčitve dohodkov iz kapitala, torej obresti, dividende in dobički, še večja sprememba pa je predvidena pri najemninah.
Za konec pa še najstarejši del populacije: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1.500 evrov za ljudi, starejše od 70 let.
Poslancem opozicije pa se zdijo takšne spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ, a finančni minister Andrej Šircelj pravi, da se ob gospodarskem odboju prilivi v proračun povečujejo.
Poudaril je, da tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, z zvišanjem splošne olajšave ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država pobira denar tudi od tistega dohodka posameznika, ki je nujno potreben za življenje," je dejal. Poslanci opozicije takšnim spremembam ostro nasprotujejo. "To je neprimerno, nevzdržno in neodgovorno," je dejal Matjaž Han (SD) in dodal, da potrebujemo močno državo, ki se bo lahko odzivala na krize. Luka Mesec (Levica) pa je izračunal, da bi vlada v času rekordnih primanjkljajev v javnih financah rada izvrtala še 800-milijonsko luknjo, zaradi česar bo treba krčiti obseg javne porabe.
"Ker je državna blagajna prazna, je takšen predlog zakona nedostojen," je dejal tudi Marko Bandelli (SAB). Napovedal je, da bo glasoval proti noveli zakona, ker bo znižala prihodke proračuna. "Vsi hočemo, da ostane vsakemu v žepu malo več, a v tem trenutku bi morali razmisliti, ali je to pravilna pot," je dejal.
Šircelj je zanikal, da bo zaradi predlaganih sprememb prišlo do ogromnega izpada prihodkov v proračunu. Prilivi ne bodo upadli za toliko, kot so kazali prvi izračuni, je dejal in dodal, da so davčni prihodki letos že za petino višji kot lani v tem času in tudi za devet odstotkov višji kot pred dvema letoma. "Gospodarski odboj je bil velik in temu ustrezno so rasli tudi prihodki državnega proračuna ter pokojninske in zdravstvene blagajne," je pojasnil.
Jožef Horvat (NSi) je stopil v bran ministru. "Zdaj se delo v Sloveniji ne izplača," je dejal in izrazil prepričanje, da je slovensko gospodarstvo dovolj močno, da bomo sposobni izpad proračunskih prilivov obvladovati. Mojca Žnidarič (SMC) pa je dodala, da se bodo prilivi v proračun res zmanjšali, vendar bo ljudem ostalo več denarja in če ga bodo porabili v Sloveniji, se bo vračal v državno blagajno skozi davek na dodano vrednost in druge dajatve.
Dopolnilo Levice, s katerim bi splošno olajšavo pustili na sedanji ravni, na seji ni dobilo zadostne podpore. V zakonskem besedilu ostajajo zapisani tudi vsi preostali predlogi vlade, o katerih je Mesec dejal, da gre za bombončke menedžerskemu sloju.
Tako denimo za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, ne bo treba plačevati bonitete. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu se bo znižala s 50 na 45 odstotkov, določena je ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.
Številnim so sporne tudi predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.
Vlada je v predlog novele zakona zapisala tudi ponovno uvedbo seniorske olajšave za starejše od 70 let, odbor pa je danes na predlog poslanskih skupin SDS, SMC in NSi med upravičence vključil še gasilce in pripadnike civilne zaščite.
V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke z naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.
Predlog novele zakona, ki naj bi bila uveljavljena 1. januarja 2022, tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo. DZ bo predlog novele zakona obravnaval na decembrski seji, ki se začne 13. decembra.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.