Zadeva Farmacevtka: Janković pravi, da je popolnoma miren, ga pa postopki drago stanejo

Pregon ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka se bo lahko nadaljeval, a tožilka specializiranega državnega tožilstva Blanka Žgajnar ne bo smela uporabiti gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Tako je odločilo ljubljansko višje sodišče, tožilka pa proti sklepu sodišča ne more uporabiti nobenega pravnega sredstva več. O tem je sicer danes prvi poročal časnik Delo.

Da je ljubljansko višje sodišče zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem Jankoviću, je potrdil tudi Jankovićev zagovornik Janez Koščak. Odvetnik tako pričakuje, da bo zahteva za preiskavo zavrnjena.

Koščak je za POP TV glede tega, ali bi zahteva za sodno preiskavo morala pasti, dejal: "Tožilstvo je predlagalo še izvedbo nekaterih personalnih dokazov, se pravi štirih prič. Po moji oceni do uvedbe preiskave ne bo prišlo. Tudi če bo prišlo, sem prepričan, da do obtožbe v tem primeru ne bo prišlo." 

Koščak je zaradi izjav ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je dejal, da bi se lahko zaradi tega primera spremenila sodna praksa, začuden. "Iz mojih izkušenj povem, da ne bo držalo. Ta rok je v zakonu zapisan že dolga leta, do zdaj se pa še ni zgodilo, da bi tožilstvo zamudilo ta rok," je dejal. 

Na vprašanje, kaj bi to pomenilo, če bodo spremenili sodno prakso, pa je dejal: "To bi pomenilo, da se zakon spreminja zaradi kazenske zadeve enega samega posameznika in jaz za kaj takega ne vidim nobene potrebe. Druga stvar pa je, notranja organizacija tožilstva, preobremenjenost posameznega tožilca. Zagotovo ne gre zaradi delovanja nekega državnega organa spreminjati zakona."

Janković: Popolnoma miren sem

Po Jankovićevi oceni je Žgajnarjeva zlorabila svoj položaj in dela v primerih, ki se nanašajo nanj, ni opravila strokovno. Spomnil je, da prav na današnji dan mineva pet let od prve hišne preiskave v zvezi s postopki proti njemu, in opozoril na "nepotrebno trpljenje njegove družine in sodelavcev".

Še vedno pa verjame, da pravica na koncu vedno zmaga. "Čas, ki je za to potreben, je sicer dolg, predolg," je dejal, toda sam je, kot je poudaril, popolnoma miren. Žgajnarjeva po njegovih besedah namreč v vsem tem času ni vložila niti ene obtožnice. "Očitno je niti ne more," je dejal, saj da so ovadbe proti njemu "domišljijski spisi". Ob tem je navedel, da je odločitev višjega sodišča o izločitvi prisluhov v zadevi farmacevtka že deseta odločitev njemu v korist v različnih postopkih.

Na vprašanje, kakšen odnos je imel s farmacevtko, ki naj bi ji glede na očitke tožilstva v zameno za spolne usluge pomagal do službe v Lekarni Ljubljana, pa Janković ni jasno odgovoril: "Moramo razčistiti, kaj želite vedeti – ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali želite kak drug pogled, skozi ključavnico." Na dodatno poizvedovanje je nato dodal, da pogosto dela tudi v večernih urah, med drugim ima dneve odprtih vrat vsak prvi torek v mesecu, ki trajajo od 14. do 21. ali celo do 22. ure. V ovadbi, ki jo je objavil portal Pod črto, je med drugim namreč zapisano, da je policija ugotovila, da se je Janković s farmacevtko želel dobiti v večernih urah in ne dopoldanskih, ko je v mestni hiši veliko zaposlenih.

Janković je povedal še, da bo na koncu na sodišču obračunal z vsemi vpletenimi. Za obrambo odvetniški pisarni Čeferin plačuje polovico svojih plač, je še dodal. Poudaril je tudi, da je odločitev ljubljanskega višjega sodišča glede izločitve in uničenja dokazov v zadevi farmacevtka pravnomočna.

Dokazi bodo v nekaj dneh izločeni in uničeni

Tožilka dokazov, ki so jih pridobili s prisluškovanjem, ne more več uporabiti, dokaze pa je iz kazenskega spisa izločila in določila za uničenje sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Mojca Kocjančič.

Tožilka bi morala v dveh letih po izvajanju prikritih ukrepov začeti kazenski pregon ali izjaviti, da pregona ne bo. Ker tožilka Žgajnerjeva ni storila ničesar v predvidenem času, je sodišče sklenilo, da je potrebno dokaze, ki so jih pridobili s prikritimi ukrepi, uničiti. 

Rok je po presoji sodišča potekel 18. oktobra lani, tožilka pa je šele 10. aprila letos, torej skoraj sedem mesecev po prejemu ovadbe zoper Jankovića, ki jo je policija na specializirano tožilstvo posredovala 15. septembra lani, vložila zahtevo za preiskavo. Po mnenju sodišča je tožilka zamudila dveletni rok.

Tožilstvo razmišlja celo o vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti

Postopek proti Jankoviću, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine v zadevi Farmacevtka, se lahko nadaljuje, a na podlagi drugih dokazov in podatkov, ki so jih zbrali v predkazenskem postopku.

Specializirano državno tožilstvo si sicer drugače razlaga, kdaj je potekel rok. Prepričano je, da zakon o kazenskem postopku ne določa, da mora tožilka v dveh letih po prenehanju izvajanja preiskovalnih ukrepov vložiti zahtevo za preiskavo, ampak tožilca zavezuje le k temu, da izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona. Tega pa Žgajnerjeva ni izjavila.

Iz specializiranega državnega tožilstva so sporočili, da sicer delo tožilcev poteka nemoteno, da pa razmišljajo glede odločitve o pretečenem roku o vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti. "Z odločitvijo višjega sodišča v Ljubljani se ne strinjamo, saj je po prepričanju državnega tožilstva rok iz 154. člena ZKP šteti za instrukcijski rok, ki nima pravnih posledic. Stališča navedena v odločitvi predstavljajo bistven odstop od dosedanje sodne prakse, zato bomo v zvezi s to odločitvijo podali na vrhovni državo tožilstvo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Gre namreč za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti."

Šketa: Odločitev višjega sodišča spreminja sodno prakso

Generalni državni tožilec Drago Šketa je v odzivu novinarjem povedal, da odločitev višjega sodišča spreminja dosedanjo sodno prakso. Na tožilstvu po njegovih besedah upajo, da bo DZ pritrdil njihovemu stališču, da je dveletni rok za vložitev obtožnice ali predloga za sodno preiskavo po koncu izvajanja ukrepov, ki ga je po mnenju sodišča zamudila tožilka, instrukcijski in ne prekluzivni. V DZ je namreč predlog NSi za sprejetje avtentične razlage 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki bi te določbe torej pojasnjevala na način, kot jih razume tudi tožilstvo.

Na tožilstvu vztrajajo, da tožilka v tem primeru ni naredila ničesar narobe. "V obravnavani zadevi je bilo iz aktivnosti tožilke, ki je potekala znotraj instrukcijskega roka, jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, zato smo v konkretni zadevi prepričani, da se gradivo, pridobljeno z zakonitimi preiskovalnimi ukrepi, sme uporabljati v kazenskem postopku," je dejal.

Tožilstvo poudarja tudi, da je postopek v tem primeru še odprt in da je v poznejših fazah še podana možnost uporabe različnih pravnih sredstev. "Ne le zaradi jasnih določb zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi tudi po izteku dveletnega instrukcijskega roka, ampak tudi zaradi ustavnega načela enakosti pred zakonom, takšna odločitev ne bi smela obveljati," je dejal v sicer vnaprej pripravljeni izjavi.

Vprašanja novinarjev niso bila dovoljena, ker da bo za to, kot so pojasnili, priložnost še v nadaljevanju postopka.

Ministrstvo: Odločitev sodišča bo močno vplivala na pregon zahtevnih oblik kriminalitete

Po oceni ministrstva za pravosodje bo odločitev višjega sodišča močno vplivala na kazenski pregon zahtevnih oblik kriminalitete. Ob tem, pravijo, podpirajo predlog za sprejetje avtentične razlage četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki ga je v parlamentarni postopek vložila opozicijska NSi in bo po mnenju ministrstva odpravil pravne nejasnosti na tem področju. Predlog je obravnavala in podprla tudi vlada, zato upajo, da jo bo državni zbor čim prej potrdil.

Kaj očitajo Jankoviću?

V zadevi Farmacevtka Jankovića bremenijo prejemanja podkupnin v povezavi s posli ljubljanskega komunalnega podjetja in pogojevanja službe farmacevtke v zameno za spolne usluge. Janković vztraja, da ni storil nobenega kaznivega dejanja.

Ljubljanskemu županu so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.

Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.