Komisija za peticije se je seznanila s pričevanji posameznikov o delovanju nekdanje Službe državne varnosti (SDV), znane kot Udba. Predsednica komisije Eva Irgl je najprej poudarila, da je bil na sejo vabljen tudi predsednik republike Danilo Türk, a niso prejeli niti opravičila za odsotnost. Prav tako je po njenem zgovorno, da se seje ni mogel udeležiti noben član komisije iz koalicijskih vrst.
Kot je še opozorila, je bila Udba "kriminalna združba", njene grozote pa sta dve priči, ki sta nastopili danes, doživeli tudi za časa, ko je službo vodil Tomaž Ertl.
Cveta Stepanjan pa je spregovorila o procesu, ki ga je njen pokojni mož skupaj še s sedmimi obtoženimi civilisti prestal pred vojaškim sodiščem v Ljubljani leta 1984. Pojasnila je, da se je mož kljub političnim spremembam z letom 1991 moral še leta boriti za pravico, oprostilno sodbo pa je prejel komaj 19 dni pred smrtjo.
Kulturnik Žarko Petan, ki je bil v prejšnjem režimu nekajkrat aretiran, je povedal, da smo Slovenci vedno želeli biti uspešni, "ampak za poštenost moraš biti pošten". Kot narod nas pri stopanju v prihodnost po njegovem "ustavlja" prav dejstvo, da nismo rešili določenih vprašanj.
Član komisije Branko Marinič (SDS) je poudaril, kako žrtve Udbe še danes nosijo v sebi toliko gneva in podoživljajo nekdanje krivice prav zaradi ljudi, ki so v samostojni Sloveniji prejeli visoko državno odlikovanje. To poglavje zgodovine bomo Slovenci po njegovem zaprli le po sprejemu določenih sprememb zakonodaje, do tedaj pa bo iz zgodovinskih ran "kapljala kri".
Z njim se je strinjal tudi Franc Bogovič (SLS), po mnenju katerega v Sloveniji "enostavno nočemo spregovoriti" o določenem poglavju narodove zgodovine, prav v tem pa tiči največja težava naše družbe.
'Slovenija ni pravna država'
Na inštitutu Jožeta Pučnika so ob pred obravnavo predloga ustavne obtožbe zoper Türka v DZ zapisali, da ne razumejo sprenevedanja tistih, ki se ne ozirajo na zgodovinska dejstva in dokumente, ki pričajo o Ertlovi vlogi v tem času. Vse to po njihovem mnenju dokazuje, da Slovenija ni in očitno še dolgo ne bo pravna država, taka dejanja pa skupaj s predlogi o poimenovanju Titove ceste in podobnimi idejami vse bolj odmevajo tudi v demokratičnem svetu, kjer tega preprosto ne morejo razumeti.
"Spoštovanje človekovih pravic predstavlja bistvo vsake demokratične družbe, kar v svojih govorih večkrat ponavlja tudi predsednik republike. Le da to očitno v primeru odlikovanja Ertla ne drži. Po našem mnenju on ni poskrbel za varnost v smislu varovanja človekovih pravic in utrjevanja demokracije, ampak je kot načelnik Službe državne varnosti in republiški sekretar za notranje zadeve odobril uporabo posebnih metod in sredstev za zaščito nedemokratične oblasti in proti ljudem. S tem je sistematično kršil človekove pravice in uporabil vsa sredstva, da bi se procesi demokratizacije zaustavili,“ so zapisali.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.