Državni zbor bo pred njegovim sprejetjem v četrtek zadnjič obravnaval zakon o varstvu javnega redu in miru. Pričakovati je burno razpravo o določbi, po kateri mlajši od 16 let v nočnem času ne bodo smeli vstopati v lokale, kjer se prodajajo alkoholne pijače.
Poslanke in poslanci so namreč med drugo obravnavo presenetljivo podprli dopolnilo koalicijskih NSi in SLS o uvedbi hore legalis.
Poslanski skupini LDS in DeSUS sta za tretjo obravnavo pripravili svoji dopolnili, po kateri bi se ta prepoved črtala iz zakona.V koalicijski poslanski skupini DeSUS so pred četrtkovo sejo državnega zbor prepričani, da je ta rešitev "diskriminatorna". Ob tem opozarjajo, da sta v okviru druge obravnave temu nasprotovala vlada in minister za notranje zadeve Dragutin Mate, medtem ko dopolnilo NSi in SLS ni bilo koalicijsko usklajeno.
Za dopolnilo so sicer glasovali poslanci SDS, NSi, SLS in SNS. Uvedbi hore legalis v DeSUS nasprotujejo tudi zato, ker menijo, da takšna rešitev v praksi ni izvedljiva oz. bi njihovo izvajanje pomenilo dodatno obremenitev notranjega ministrstva.
V največji opozicijski stranki LDS pa menijo, da želi država prevzemati pravice in dolžnosti pri vzgoji otrok, ki v osnovi pripadajo staršem. Starši imajo namreč po njihovem mnenju pri skrbi in odgovornosti za otrokovo korist prednost pred vsemi drugimi. To pa je zapisano tudi v konvenciji o otrokovih pravicah, zato bodo z dopolnilom skušali črtati po njihovem sporno rešitev iz zakona.
Prepovedano vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje...
Kot je v okviru druge obravnave povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh, je temeljni cilj zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je eden najstarejših še veljavnih predpisov, učinkovito zagotavljanje javnega reda in miru z namenom uresničevanja pravice posameznika do varnosti in dostojanstva. Zakon naj bi poleg tega zagotovil večji poudarek na varnosti oseb v zasebnem prostoru ter vzpostavil soodgovornost lokalnih skupnosti ter policije pri zagotavljanju varnosti s podelitvijo pooblastil občinskim redarjem.
Med prekrški sicer zakon omenja denimo vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih uslug, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, prenočevanje na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vandalizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.