Država se bo v letu 2006 za financiranje državnega proračuna zadolžila v skupni višini 345,1 milijarde tolarjev. To je nekoliko manj od dovoljenega v zakonu o izvrševanju državnega proračuna za leti 2006 in 2007, saj bi se skupni obseg zadolževanja lahko povzpel do skoraj 360 milijard tolarjev. Poleg tega je v skladu z zakonom v določenih primerih dovoljena še dodatna zadolžitev v okviru fiskalnega stabilizatorja, vendar največ do višine 15 milijard tolarjev.
Po izračunih finančnega ministrstva bo dolg neposrednih uporabnikov državnega proračuna po nacionalni metodologiji konec leta 2006 znašal 1800 milijard tolarjev oziroma 9,4 milijarde dolarjev. V primerjavi z ocenami za leto 2005 je to 130 milijard tolarjev oziroma 7,8 odstotka več. Delež dolga v bruto domačem proizvodu se bo tako povečal za 0,3 odstotne točke na 25,4 odstotka.
Osnovno vodilo zadolževanja države bo tudi v letu 2006 zagotavljanje celotnega oziroma čim večjega deleža financiranja proračunskih potreb na domačem finančnem trgu. Na domačem finančnem trgu bo v letu 2006 izvedeno zadolževanje za več kot 99 odstotkov potrebnega obsega zadolževanja, zadolževanje v tuji valuti pa bo omejeno le na črpanja sredstev iz naslova pogodb, sklenjenih z mednarodnimi finančnimi institucijami v predvideni višini 2,1 milijarde tolarjev.
Zadolževanje z obveznicami
Pretežni del zadolževanje na domačem finančnem trgu bo v letu 2006 izveden z vrednostnimi papirji, skoraj v celoti z obveznicami. Delež dolgoročnega financiranja bo s tem nekoliko višji kot v preteklih letih, omogoča pa ga zadostna globina domačega finančnega trga, kjer se je v letu 2005 kljub nadaljnjemu zniževanju obrestnih mer in donosov državnih obveznic povpraševanje po obveznicah povečevalo. Skupni obseg povpraševanja za vpis domačih obveznic je bil denimo do konca novembra kar 2,3-krat večji od razpisane emisije.
Z namenom financiranja državnega proračuna bo Slovenija v letu 2006 povečala nominalno vrednost izdaje pet- in 11-letne obveznice, hkrati pa ukinila izdaje triletne obveznice. Ob tem bo zaradi zahtev Evropske centralne banke glede ročnosti do dospelosti referenčne obveznice v domači valuti za ugotavljanje maastrichtskega kriterija tržne dolgoročne obrestne mere podaljšala ročnost 11-letne obveznice na 11 let in dva meseca.
Država bo v letu 2006 predvidoma izdala po eno pet- in 11-letno obveznico, vsako pa bo ponudila v več zaporednih izdajah. Predvidena velikost izdaje petletne obveznice je 100 milijard tolarjev, 11-letne pa 178 milijard tolarjev. Vse obveznice bodo imele fiksno obrestno mero, ki jo bodo določili na osnovi donosnosti obveznic, izdanih na domačem in evropskem trgu. Poleg tega bo upoštevana tudi povprečna pričakovana inflacija za obdobje do zapadlosti posamezne obveznice.
Država v letu 2006 načrtuje tudi predčasno odplačilo ene obveznice, in sicer RS10. Obrestna mera obveznice, ki je bila izdana v letu 1997 v višini 52,2 milijarde tolarjev, je fiksna, vendar pa se nominalna vrednost glavnice mesečno valorizira z višino letne temeljne obrestne mere. Ker se je valorizirana glavnica letno odplačevala na podlagi amortizacijskega načrta, je vrednost izdaje konec novembra znašala 18,3 milijarde tolarjev.
Zadolževanje na tujem trgu je, kot omenjeno, omejeno le na črpanja po že sklenjenih pogodbah v preteklih letih pri mednarodnih finančnih organizacijah. Čeprav je povpraševanje tujih investitorjev po slovenskih obveznicah v evru na evropskem trgu veliko, pa na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da v letu 2006 razmere še niso zrele za izdajo obveznice na evropskem trgu. Če bi to storili, bi se po ocenah ministrstva bistveno zmanjšala nominalna vrednost obveznic na domačem trgu oziroma bi lahko na domačem trgu izdali le eno obveznico z dokaj nizkim nominalnim zneskom izdaje.
