Konkreten primer dveh starostnikov, ki bivata v isti sobi in potrebujeta enako oskrbo, plačujeta pa povsem drugačne zneske. Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, tisti, sprejet kasneje, pa plačuje polno ceno storitev, lahko celo 500 evrov več. Da bodo krivice zdaj popravili, zagotavljajo na pristojnem ministrstvu.
Mateja Ribič je v izjavi za medije povedala, da so se pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi pokazale nekatere težave. Z interventnim zakonom, ki ga bodo v četrtek poslali v javno razpravo, pa želijo nasloviti najbolj ključna in pereča področja.
Med drugim bi izenačili plačevanje storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe. "Dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je povedala. Uporabniki, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, namreč plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Ribičeva je pojasnila, da bi vsem uporabnikom, ki so bili sprejeti po zakonu o socialnem varstvu, od trenutka, ko so bili sprejeti in plačevali višje položnice, pripadel poračun za preplačane storitve dolgotrajne oskrbe v obliki dobropisa za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Pri tem bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, tudi občino in svojce.
Kadrovsko stisko bi poskušali odpraviti z dodatkom za vse zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi. Ministrica je napovedala, da bi zaposleni od uveljavitve zakona do konca leta 2027 prejemali mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto za polni delovni čas.
Z interventnim zakonom želijo tudi razbremeniti vstopne točke pri centrih za socialno delo, tako da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in ne več centri.
Podaljšali bi tudi prehodno obdobje za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. "Menimo, da trenutni sistem še ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev," je povedala Ribičeva. Prehodno obdobje bi podaljšali do 31. decembra 2027.
Spremembe, ki jih prinaša interventni zakon, po besedah ministrice ne bodo imele finančnih učinkov za državni proračun. Dodatek za zaposlene je po njenih besedah že zdaj predviden za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe, z zakonom pa bodo zaposlenim dodatek dejansko zagotovili. Poračun za uporabnike pa bodo krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo interventni zakon v četrtek poslalo v javno razpravo, ki bo predvidoma trajala do ponedeljka. V DZ pa ga bodo po potrditvi na vladi vložili po nujnem postopku, je napovedala Ribičeva. Prizadevajo si sicer, da bi bil zakon sprejet pred 1. oktobrom, ko naj bi se uveljavil minutni sistem obračunavanja storitev.
V dolgotrajno oskrbo je vključenih 30.984 uporabnikov, tistih, ki so plačevali višje položnice, pa je po oceni ministrstva okoli 3000.
V Skupnosti socialnih zavodov interventne spremembe sistema dolgotrajne oskrbe podpirajo. "Obenem bi pa želeli kot najštevilčnejši izvajalci sistema dolgotrajne oskrbe opozoriti, da če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne takrat, ko jih potrebujejo in v obsegu, ki jim tudi pripada," je za Radio Slovenija povedala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak. Kot najpomembnejši ukrep je zato izpostavila izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike.
Ob tem je opozorila, da bo kljub poenostavitvi nekaterih postopkov vstop v sistem dolgotrajne oskrbe še naprej predolgotrajen, ter da iz sistema ostajajo izvzeti uporabniki storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.