Društvo Srebrna nit je predsedniku vlade Robertu Golobu in pristojnemu ministru poslalo obsežen poziv k takojšnjim izboljšavam sistema dolgotrajne oskrbe. Ob tem poudarjajo, da je zakon o dolgotrajni oskrbi sicer pomemben dosežek, a se njegova implementacija sooča z resnimi težavami.
Eden največjih problemov je po oceni društva neenakost med stanovalci domov za starejše.
V isti sobi lahko bivata dva stanovalca z enako potrebo po oskrbi, vendar plačujeta bistveno različne zneske. Tisti, ki je bil v domu pred 1. decembrom 2025, plačuje le stroške nastanitve in prehrane, medtem ko mora kasneje sprejeti stanovalec plačevati polno ceno storitev.
Po podatkih za januar 2026 je bilo v takem položaju najmanj 1.207 stanovalcev, pri čemer 12 domov s približno 2.000 stanovalci podatkov sploh ni posredovalo. Dejanski obseg problema je tako verjetno še večji.
V društvu opozarjajo, da gre za očitno diskriminacijo in kršitev načela enakosti pred zakonom.
Velik problem predstavljajo tudi zamude pri odločanju o pravicah. Zakonsko določeni roki – 30 ali največ 60 dni – se po njihovih navedbah ne spoštujejo. Vloge, oddane že junija 2025, so ponekod še vedno nerešene.
Sistem je po njihovem mnenju administrativno preobremenjen, dodatno težavo pa predstavlja tudi nedelujoča informacijska podpora, saj je bila pogodba za vzpostavitev sistema prekinjena.
Posebej problematično je tudi vprašanje začetka veljavnosti pravic, poudarjajo. V praksi pravice začnejo veljati šele z izdajo odločbe, kar pomeni, da uporabniki nosijo finančne posledice zamud, na katere nimajo vpliva. V Srebrni niti predlagajo, da bi pravice veljale od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podobno kot to velja pri drugih socialnih pravicah.
Prav tako opozarjajo, da sistem dolgotrajne oskrbe na domu še ne živi v praksi. Zaradi pomanjkanja kadra storitve pogosto ni mogoče zagotoviti v celoti. Zato predlagajo, da bi se v takih primerih del storitev izplačeval v denarju. Predlagajo tudi vključitev javnih zdravstvenih zavodov, kot so fizioterapevti in delovni terapevti, ter večjo vlogo organiziranih prostovoljcev, da bi vsaj začasno omilili kadrovski primanjkljaj.
Naslovili pa so tudi veliko težavo sistema dolgotrajne oskrbe - kadrovsko krizo. Opozarjajo, da skoraj polovica zaposlenih prejema minimalno plačo, dvig minimalne plače pa je dodatno porušil razmerja. Posledice so pomanjkanje kadra, izgorevanje in odhodi iz poklica.
V društvu predlagajo posebne dodatke ali ločen plačni steber za zaposlene, izboljšanje delovnih pogojev, stanovanjsko podporo za zaposlene, dodatne oblike pomoči, kot je varstvo otrok. Opozarjajo tudi, da izplačevanje denarnih nadomestil namesto storitev spodbuja sivo ekonomijo, kar je v nasprotju s ciljem krepitve javnega sistema.
Veliko kritik je deležen tudi t. i. minutni sistem, kjer so storitve normirane glede na čas. V praksi to pomeni, da je pomoč določena v minutah, kar pa, kot pravijo, po oceni stroke ne odraža dejanskih potreb ljudi.
Skrbi jih tudi pomanjkanje kriznih namestitev. V Sloveniji je na voljo le 24 takih postelj, vse v severovzhodnem delu države. Ljubljana z okolico, kjer živi več kot 300.000 ljudi, nima niti ene.
Svoj poziv so zaključili z opomnikom, da so na drugi strani sistema - ljudje: "Vsak dan zamude pomeni konkretno trpljenje konkretnih ljudi. Starejši, ki čaka na odločbo. Zaposleni v dolgotrajni oskrbi, ki pregori. Starejši v stiski, ki nima kam. Ti ljudje niso statistika – so naši starši, stari starši, sosedje, prijatelji – so del naše skupnosti."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.