Dolgotrajna oskrba: že naslednje leto bo zmanjkalo denarja

Poglejmo najprej podatke za letos. Od pobranih 258 milijonov evrov bo zavarovalnica porabila 171 milijonov. Največ, 112 milijonov, za dodatek za pomoč in postrežbo. Sledi slabih 37 milijonov za kader, 14,6 za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, dobre štiri milijone za e-oskrbo in 3,5 za stroške zavarovalnice, so prve poročale Finance. Ker vseh storitev še ni, bo v posebni blagajni ostalo 87 milijonov.

"Mislim, da imamo stvari pod kontrolo. Res je to ogromen projekt." Tako pa državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, prepričan, da ne more več nič ogroziti 1. decembra, za vlado ključnega datuma, ko mora dolgotrajna oskrba zaživeti v domovih. Že skoraj vsi od približno 20.000 stanovalcev domov za starejše so podpisali soglasje, da bodo vstopili v nov sistem dolgotrajne oskrbe. 

Od 130 stanovalcev v Hrastniku čakajo le še soglasje enega. "Tudi s to osebo smo v kontaktu in so nam že obljubili, da bodo poslali, vendar še nismo dobili. Tako da pričakujemo zdaj en dan, da bomo imeli vsa soglasja," je povedal direktor DSO Hrastnik Borut Vidmar.

S posebnim zakonom, ki ga bodo v parlamentu potrjevali prihodnji teden, bodo v nov sistem prevedeni tudi tisti, ki ne zmorejo več odločati o sebi. "Postopki za dodelitev skrbništva so v Sloveniji precej dolgi in če ne bi tukaj zakonsko posegli, bi lahko tisti, ki potrebujejo skrbništvo, predolgo čakali, da se na sodišču ta postopek zaključi, in bi bili pravzaprav prikrajšani," je pojasnil Omladič.

Za večino stanovalcev v Hrastniku, ki potrebujejo veliko oskrbe in trenutno povprečno plačujejo 1.300 evrov na mesec, bodo položnice po novem letu precej nižje. "Seveda, zdaj bodo pa ti računi bistveno manjši, saj bodo plačevali samo namestitveni del. Hotelski del, ki pa je za naš dom izračunan mesečno pri ceni 772 evrov," je potrdil Vidmar. 

Razliko med znižano ceno za stanovalce in dejanskim stroškom dolgotrajne oskrbe bo tako pokril prispevek, ki ga plačujemo od julija letos. Zavarovalnica načrtuje, da bodo prihodnje leto pobrali 650 milijonov, porabili naj bi jih 723. 73-milijonski primanjkljaj bodo prihodnje leto pokrili z denarjem, ki bo ostal od letos, kako pa naprej?

"Že v tem trenutku se en del storitev pokriva iz proračuna, v prihodnje pa bo to razmerje pač takšno. To pomeni, da velika večina storitev je financiranih iz zavarovanja, en del pa iz proračuna," je Omladič predstavil rešitev za finančni izziv.

Za dolgotrajno oskrbo je namreč vsako leto predvidenih do 190 milijonov dodatnih proračunskih sredstev, je poudaril. Ko oziroma če bo tega denarja zmanjkalo, pa bodo uporabniki od leta 28, če bo treba, stroritve doplačevali, še predvideva zakon. 

"Trenutno je vse nastavljeno tako, da je sistem vzdržen, torej da bo tudi leta 28," je še dodal, na vprašanje, ali obstaja bojazen, da bi se prispevek za dolgotrajno oskrbo v prihodnosti povišal, povečal, pa: "Glejte, jaz tega ne bi komentiral. V nekaterih državah, kot je recimo Nemčija, je višji kot v Sloveniji. Vse je odvisno od tega, pravzaprav tudi od naše družbene, politične odločitve."

Medtem pa še podatek s centrov za socialno delo. Doslej so prejeli 12.264 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu in po začetnih težavah z informacijskim sistemom do danes izdali 3.305 odločb.