Dolgoživost ni le vprašanje let, kaj lahko za svoje zdravje naredimo že danes?

O tem, zakaj je treba zdravje začeti varovati, še preden se pojavijo težave, in kako lahko nenehna digitalna povezanost vpliva na naše počutje, bosta na konferenci Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje spregovorila tudi kardiologinja Mirjana Sredojević in antropolog Dan Podjed.

Živeti dolgo je ena stvar, živeti dolgo in ostati zdrav, vitalen ter samostojen pa nekaj povsem drugega. Čeprav se za svoje zdravje pogosto začnemo resneje zanimati šele ob prvih težavah, bi morali o njem razmišljati precej prej. Pri tem ne gre zgolj za prehrano in gibanje, temveč tudi za regeneracijo, kakovosten spanec, duševno stabilnost in odnose z ljudmi okoli nas.

Mnogo teh zgodb bi lahko preprečili ali vsaj omilili, če bi začeli na tem delati desetletja prej, poudarja dr. Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter ustanoviteljica klinike Longevity Carpe Diem. Pri svojem delu se srečuje s pacienti, ki imajo že razvite srčno-žilne bolezni, čeprav se tveganja zanje pogosto kopičijo vrsto let.

Po njenem mnenju je zato ključna sprememba v razmišljanju: namesto da se odzivamo šele na bolezen, moramo več pozornosti nameniti preventivi in pravočasnemu prepoznavanju tveganj. To pomeni, da poznamo svoje zdravstveno stanje, spremljamo pomembne kazalnike in poskrbimo za navade, ki podpirajo zdravje na dolgi rok.

Na kakovost našega življenja pa ne vplivajo samo telesni procesi. Pomemben dejavnik so tudi naše vsakodnevne navade, med njimi način, kako uporabljamo digitalne naprave. Antropolog prof. dr. Dan Podjed opozarja, da je zaradi nenehne dosegljivosti naša pozornost postala razpršena.

Povsod skušamo biti hkrati, a potem nismo nikjer, pravi. Tudi ko smo z drugimi ljudmi, del naše pozornosti pogosto ostaja na zaslonu. Težje se posvetimo pogovoru, branju ali dejavnostim, ki zahtevajo daljšo zbranost.

Telefon pogosto vzamemo v roke tudi takrat, ko za to nimamo posebnega razloga. Podjed meni, da si s tem zapolnjujemo trenutke, v katerih bi lahko ostali sami s svojimi mislimi. Namesto da bi prenesli dolgčas ali tišino, posežemo po novem informacijskem dražljaju.

Težava nastane, ko takšno vedenje začne izpodrivati pomembne dele našega življenja. Opozorilni znaki so lahko zanemarjanje spanja in obveznosti, težave z zbranostjo ter občutek, da moramo telefon nenehno preverjati, čeprav se zavedamo, da na njem verjetno ni nič nujnega.

Med temeljnimi področji, na katera lahko vplivamo sami, Sredojevićeva izpostavlja prehrano, gibanje, regeneracijo in spanec, odpornost na stres, kakovostne odnose ter občutek življenjskega smisla. Prav kombinacija teh dejavnikov pomembno prispeva k temu, kako se staramo in kako kakovostno živimo.

Preventiva je še posebej pomembna v srednjih letih, ko se lahko začnejo izraziteje kazati posledice preteklih življenjskih navad. Pri ženskah je to obdobje pogosto povezano tudi s perimenopavzo in menopavzo, ko se zaradi hormonskih sprememb poveča tveganje za nekatere srčno-žilne in presnovne bolezni.

Napredek medicine danes omogoča tudi podrobnejše spremljanje različnih kazalnikov zdravja in ocenjevanje biološke starosti. Toda več meritev ne pomeni samodejno boljših odločitev. Kot opozarja Sredojevićeva, je bistveno, da rezultate razume in interpretira usposobljen strokovnjak ter presodi, katere preiskave so za posameznika smiselne.

Cilj dolgoživosti tako ni zgolj podaljševanje življenja, temveč ohranjanje zdravja, sposobnosti in kakovosti življenja skozi čim več let.

Nenehna dosegljivost vpliva tudi na naše odnose. Čeprav imamo občutek, da smo ves čas povezani z drugimi, lahko digitalni stiki izpodrivajo druženje v živo in pogovore, v katerih smo zares prisotni.

Podjed opozarja na paradoks sodobnega časa: ob navidezni povezanosti se lahko oddaljujemo drug od drugega in postajamo bolj osamljeni. Na pomen socialne povezanosti opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je ustanovila posebno komisijo za to področje.

Kakovostni odnosi pa niso pomembni le za naše počutje, temveč so tudi eden od dejavnikov, ki jih moramo upoštevati, ko govorimo o zdravem staranju. Tudi Sredojevićeva jih uvršča med šest ključnih stebrov dolgoživosti.

Zato skrb za dolgo življenje ne pomeni le rednih pregledov in zdravega telesa. Pomeni tudi, da si vzamemo čas za ljudi, ki so nam pomembni, ter da znamo pozornost nameniti trenutku, v katerem smo.

Kaj lahko torej naredimo že danes? Sredojevićeva svetuje, da spoznamo svoje izhodiščno zdravstveno stanje, skrbimo za mišično maso in kakovosten spanec ter negujemo odnose in občutek življenjskega smisla.

Podjed pa predlaga preprost korak: dogovorimo se, da bomo vsaj del dneva preživeli skupaj brez telefonov, na primer med kosilom ali večerjo. Pomembno je, da pravilo velja za vse za mizo, tudi za odrasle. Z lastnimi navadami namreč postavljamo zgled mlajšim generacijam.

Ob tem opozarja, da odgovornosti ne smemo prelagati zgolj na posameznika. Digitalne storitve so pogosto zasnovane tako, da nas spodbujajo k ponovnemu preverjanju in daljšemu spremljanju vsebin. Zato so pomembni tudi skupni dogovori in širše družbene spremembe.

Dolgoživost se torej ne začne šele v starosti. Gradi se z odločitvami, ki jih sprejemamo danes – od tega, kako skrbimo za svoje telo, do tega, kam namenjamo svojo pozornost in s kom preživljamo čas. Prav tem vprašanjem bo namenjena tudi konferenca Dolgoživost: kako ohraniti zdravje telesa, možganov in duševno kondicijo skozi življenje, na kateri bodo strokovnjaki z različnih področij osvetlili, kako lahko bolje razumemo staranje in ohranimo čim več zdravih, aktivnih let življenja.