Strategija razvoja Slovenije, ki jo je danes sprejela vlada, postavlja v ospredje trajnostni razvoj, a se brez velikih iluzij zavzema za jasno določitev prioritet, med katerimi je prva gospodarski razvoj, je dejal premier Janez Janša in poudaril, da preboj potrebujemo na vseh področjih. Dokument tako postavlja cilj, po katerem bo Slovenija v desetih letih presegla povprečno ekonomsko razvitost EU. Da bi cilj dosegla, pa bo morala gospodarska rast v tem obdobju tisto v EU 15 presegati za tri odstotne točke. Glede na to, da naj bi gospodarska rast v EU 15
po trenutnih izračunih znašala nekaj več kot dva odstotka bi morala biti
gospodarska rast v Sloveniji več kot petodstotna, je pojasnil Janša in dodal,
da je ta cilj dosegljiv, v kolikor bodo izvedene reforme, ki izhajajo iz
konceptualnih idej in zamisli strategije razvoja.
Štirje strateški cilji
Strategija, v ospredju katere je celovita blaginja vsakega posameznika, zastavlja štiri strateške razvojne cilje države. Ob že omenjenem gospodarskem razvojnem cilju, dokument kot družbeni razvojni cilj navaja izboljšanje kakovosti življenja in blaginje državljanov. Za medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj so na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer so strategijo pripravili, opredelili uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Razvojni cilj v mednarodnem okolju pa je, da Slovenija s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem postane prepoznavna in ugledna država. Strategija je lahko uspešna le, če ljudje v njej prepoznamo izpolnitev svojih želja in pričakovanj. “Cilj razvoja ni samo gospodarska rast in
učinkovitost, ampak tudi večja blaginja, ki pa se ne meri samo v denarju, v
ekonomskih kazalcih, temveč v kvaliteti življenja,” je dejal premier.
Pet razvojnih prioritet
Med pet ključnih razvojnih prioritet za doseganje zastavljenih ciljev sodijo konkurenčno gospodarstvo, učinkovito ustvarjanje, prenos in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, učinkovita in cenejša država, moderna socialna država in večja zaposlenost ter povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.
Na osnovi strategije bosta do septembra izdelana še programska priloga s podrobnejšimi ukrepi po posameznih področjih ter podroben makroekonomski scenarij s kvantifikacijo ključnih ciljev. Dokument pa bo tudi osnova za pripravo nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje Lizbonske strategije in državnega razvojnega programa.
Razdelitev države za bruseljski denar
Vlada je obravnavala tudi predlog novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je pripravila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Besedilo zakonskega predloga med drugim predvideva delitev Slovenije na dve kohezijski regiji: Jugovzhodno Slovenijo in Severnozahodno Slovenijo. V Severozahodno Slovenijo se bodo povezale
gorenjska, goriška, obalno-kraška in osrednjeslovenska razvojna regija. Vse
druge razvojne regije (pomurska, podravska, koroška, savinjska, jugovzhodna,
zasavska, spodnjeposavska in tudi notranjsko-kraška regija) pa bodo povezane v
Jugovzhodni Sloveniji. "S tem v vzhodni in južni regiji zajamemo velik del
območja Slovenije, ki po vseh parametrih razvitosti zaostaja za ostalim delom
države," je ocenil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Ivan Žagar.
Jugovzhodna regija ne bo dosegala 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije in zato lahko tudi v naslednjem proračunskem obdobju računa na razvojno pomoč, druga bogatejša regija pa bo presegla evropsko povprečje. Vsaka regija bo imela svoj razvojni svet, ki bo deloval kot nekakšen nadzorni odbor, evropske programe pa bodo še vedno vodili v vladi službi za lokalno samoupravo.
Slovenija se je torej dokončno poslovila od ideje o treh kohezijskih regijah, kjer bi nadpovprečno razvita osrednja Slovenija ostala brez evrov, vzhodni in zahodni del države pa bi pomoč prejemal še nekaj let. Z delitvijo na dve kohezijski regiji imamo več možnosti na pogajanjih v Bruslju, meni Žagar, saj je pogoj, ki ga postavlja Evropska komisija število prebivalcev. Posamezna kohezijska regija mora namreč imeti najmanj 800 tisoč prebivalcev.
Slovenija mora delitev države na ravni NUTS2 izvesti do začetka leta 2006, če želi tudi v obdobju 2007-2013 prejemati denar iz evropskih strukturnih in kohezijskega sklada. Slovenija se je po nedavno propadlih pogajanjih o novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 na vrhu unije v Bruslju znašla v nezavidljivem položaju, premier Janez Janša pa je že napovedal, da se bodo pogajanja z Brusljem o novi členitvi države začela takoj.
