Občani Divače proti namestitvi varovancev Doma na Krasu v še eno enoto

Dom na Krasu od leta 2020 izvaja projekt preobrazbe zavoda, s katerim želi doseči višji standard življenja stanovalcev Doma na Krasu. V praksi to pomeni, da vzpostavljajo manjše stanovanjske skupine ter razvijajo oskrbo, prilagojeno posamezniku, na način, da sledijo njegovim ciljem in potrebam, navajajo na spletni strani Doma na Krasu. 

Do zdaj so 12 varovancev že namestili v dve bivanjski enoti v Divači. Čeprav so bili varovanci, ki so tam nameščeni, lepo sprejeti, pa prebivalci Kraške ulice, kjer je v načrtu nova enota, temu odločno nasprotujejo tudi zaradi tega, ker, kot pravijo, niso bili dovolj obveščeni o samem projektu. Kot so pojasnili, niso proti varovancem, temveč gre za preveč ljudi v tako majhnem okolju. Krajani so se zato sestali z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem pred eno od hiš, ki jo v ta namen urejajo. Ministru predlagajo, da se hišo nameni kakšnemu drugemu projektu, denimo za starostnike.

Minister je uvodoma pojasnil, da je prišel, ker želi slišati mnenje prebivalcev. "Deinstitucionalizacija je usmeritev države, Evrope, je pot, po kateri gredo vse države, mi celo malo zaostajamo," je pojasnil. Kot je dodal, kljub zaostajanju to ne pomeni, da je postopek peljan nepremišljeno.

Že kar kmalu pa je pri srečanju zavrelo. V. d. direktorja Doma na Krasu Goran Blaško je namreč poudaril, da se trenutno v hiši izvajajo vzdrževalna dela, da ni konkretnih posegov, da gre le za menjavo inštalacij, vodovoda, elektrike in podobno. Prebivalci so ogorčeno nasprotovali, dejali so, da seveda gre za posege. Blaška so obtožili zavajanja, prav tako so poudarili, da od nikogar niso dobili podatkov, kaj se dogaja. Vstop v samo hišo ni bil mogoč zaradi gradbenih del.

Da niso bili dovolj obveščeni, poudarja tudi članica Civilne iniciative Lilijana Kocjan Žorž. "Gre za zlorabo besede invalid. Ko so začeli z gradnjo, so potrebovali soglasja prebivalcev, zato so zbirali podpise. Šlo je za neke neustrezne dozidave in predstavljeno je bilo, da bodo tukaj invalidi, ljudje pa so to seveda podpisali. Dejstvo je drugačno."

Kot je Kocjan Žorževa nadaljevala, gre za prehitre odločitve. Sprašuje se, kdo je določal pet enot v Divači in na kateri osnovi? To je naslovila tudi na ministrstvo, a odgovora ni dobila. Ministrstvo je sicer dejalo, da so najprej določili tri enote v Divači, pozneje to spremenili na pet enot, in sicer so to določili ljudje, ki so pripravljali investicijski projekt, ljudje z gradbenimi in ekonomskimi strokami, je dodala. "Govorimo o največjem socialnem projektu, stroko pa smo izpustili ven? Da take projekte določa gradbena in ekonomska stroka na osnovi vrednosti trga nepremičnin, ne vem, če je prava pot."

Minister Maljevac je sicer poudaril, da pilotna projekta, ki potekata v Sloveniji, trenutno usmerja mednarodna strokovna ekipa, največji strokovnjaki iz Evrope. "Ne pravim, da so bili komunikacija, dialog in pogovor z lokalno skupnostjo primerni, in to, kar se je tu zgodilo, se ne sme več zgoditi."

Poslanka Andreja Živic je pojasnila, da ta težava ni samo v Divači, temveč tudi v Novi Gorici, kjer ljudje molčijo, ker ne želijo biti označeni kot ksenofobi. "Gre za status doma s posebnim statusom, vemo, da so tam ljudje z odločbo, vemo, da primanjkuje kadra, ne želimo, da je ljudi strah, da spregovorijo, ker eno je živeti s temi ljudmi, drugo pa je, da je uporabnik siguren, da je kader zagotovljen in da so občani zadovoljni."

Živiceva je poudarila, da je to glavna težava. Dodala je, da je treba "občane sproti obveščati in glede na to, da ima Divača varno hišo in varstveno-delovni center, bi vseeno morali biti prebivalci bolj vključeni. Tu so bili v ozadju drugi interesi, namesto da bi najprej pristopili k občanom."

Vsaka enota v Divači ima šest ljudi, te bivalne enote pa se smatrajo kot stanovanja, je dodal Blaško. Tri hiše so polno prilagojene za invalide. Pojasnil je, da Dom na Krasu prehaja iz institucionalnega v individualno življenje, zato bivalne enote umeščajo v središča in beležijo dobre odnose s sosedi, prisotni pa so tudi v stanovanjskih blokih. "Treba se je zavedati, da tem ljudem omogočimo boljše življenje, za njih je primerno urbanizirano okolje, ker je tu infrastruktura, ljudje bistveno lažje navežejo stike, zmanjša se tudi stigma."

Ena od skrbi prebivalcev Divače pa je, da se v njihovo bližino nastanjujejo nasilni ljudje, da bodo povzročali težave, skrbi jih za varnost. Blaško je poudaril, da ne naseljujejo kakršnih koli nasilnih ljudi, saj so ti nastanjeni v drugih zdravstvenih enotah. "Mi imamo varovan oddelek, a gre za ljudi, ki so nevarni sebi, nevarnost je, da kam odtavajo, ker nimajo zaznave realnega okolja."

Kot je navedeno na spletni strani Doma na Krasu, tak pristop omogoča, da se življenja stanovalcev čim bolj približajo vsakdanjemu življenju v skupnosti, v raznolikih oblikah, ki stanovalce spodbujajo k večji samostojnosti in dajejo možnost soodločanja o svojem življenju ter s tem ohranjanju in krepitvi dostojanstva. Prav tako jim omogoča večjo vključenost v družbo in manjša občutek osamljenosti.

Prebivalci pa vseeno niso bili najbolj prepričani. Kot je dejala ena od članic Civilne iniciative, se bojijo, ker se pred občani vse skriva. Očitno bo potrebno še veliko komunikacije, da bo dialog med dvema stranema gladko stekel in se uskladil, v tem času pa jeza občanov še narašča, saj, kot so večkrat poudarili, "preprosto niso dovolj obveščeni in ne vedo, kaj se dogaja".

"Projekt deinstitucionalizacije je pomemben, je prava smer, skrbi za najranljivejše, verjamem pa, da bomo v dialogu našli rešitev. Mislim, da je nujen pogovor, da razbijemo strahove, mite in stereotipe. In ko govorimo o družbenih manjšinah, je pogovor tista osnova, ki jo vsi potrebujemo," je sklenil Maljevac.