Doma bi veljal za posebneža, na drugi strani sveta je zdravilec

Že več tisočletij Indijanci Huicholi v Srednji Ameriki gojijo tradicijo, v sklopu katere enkrat na leto romajo v puščavo. Tam s posebnim ritualom nabirajo pejotle (halucinogene kaktuse), ki jih z vizijami povežejo z bogovi in prejšnjimi generacijami, ki jih vodijo naprej v življenju, napovedujejo dogodke in jim pri tem kažejo pravo pot. Gre za šamane, ki imajo posebno, pomembno vlogo v mehiški kulturi.

Preden pejotle zaužijejo, morajo priznati svoje grehe in jih blagosloviti. Če jih pojejo, ne da bi se izpovedali, se lahko pejotli obrnejo proti njim.

Poleg pejotlov lahko za isti namen uporabljajo tudi ajavasko ali gobice. In če ste pri zadnjih, najbolj poznanih, zastrigli z ušesi, češ ''saj to je droga'' – no, tega se zaveda tudi veliko turistov, ki 'rinejo' v puščavo za to, da bi te rastline sami preizkusili, šamani pa jih svarijo, da te rastline ne rastejo tam zanje.

Nikoli si nisem mislila , da bom govorila s pravim šamanom ... iz Srednje Amerike ... in da bo ta povrh vsega še Slovenec.

''Če bi ostal v Sloveniji, bi veljal za vaškega posebneža, moje življenje bi bilo vino in pršut ...''

Posebnež ali zvest hipi pri 63 pri nas, pri njih človek, pri katerem najdejo pomoč za fizično ali duševno zdravje.

''Zato pravimo 'Mexico majico' (magična Mehika). Svet, ki je ostal v isti povezavi človeka z naravo kot pred tisočimi leti."

Kličejo ga Don Silvestre, ali po domače Bilvi, tako ga je v Sloveniji pred številnimi leti poimenovala hčerka, ker ni mogla izgovoriti Silvij.

Poklicala sem ga po Skypu. Pri nas je bila ura nekaj čez 8. uro zjutraj, pri njih ena ponoči. ''Smo nočne ptice,'' mi je odgovoril, ko sem ga vprašala, ali mu ta ura res ni prepozna. Javil se mi je nasmejan moški prijaznega pogleda z dolgo brado in lasmi.

Imela sem toliko vprašanj, a vsak njegov odgovor ni bil direkten, bil je kot iz neke druge dimenzije.

Povedal mi je, da kot mladostnik ni izstopal od drugih – druženje, zabave, tudi substance mi je omenil. Pri osemnajstih se je zavedal, da razume preveč stvari. ''Vsak nosi preteklost svojih prejšnjih generacij v sebi'' in on je čutil to povezanost, pravi.
V zgodnjih dvajsetih je zapustil Slovenijo, od tega je zdaj 40 let. Potoval je po svetu. ''Vedno me je vleklo nekam, kjer so me čakali. Bil sem na Karibih, živel sem na vulkanu in imel sem kristale, ki so me vodili. Povedali so mi, da bom šel na drugo stran sveta, da poznam drugo stran sveta – Ameriko."

Po 18 dneh jadranja so ga na celini pričakali štirje in rekli, da so ga čakali. ''Kdo so bili ti ljudje?'' sem vprašala po tem, ko mi je uspelo pobrati svojo čeljust od začudenosti. ''Moderno je, da se reče šamani, a to prihaja iz poimenovanja čarovnic. Šaman nima nadnaravnih moči, ima znanje in sposobnost, da se poveže z naravo in jo sliši.''

Pravi, da lahko ozdravi vse bolezni

Zdaj je v Mehiki že 30 let. Ustvaril si je družino in ime. Ljudje prihajajo do njega zaradi zdravstvenih težav, in pravi, da lahko ozdravi vse bolezni.

Pove mi tudi nekaj, kar bi sicer hudo bolnega človeka verjetno prizadelo. Ko sem ga vprašala, kako poteka njegovo zdravljenje, mi razloži, da ima nekakšen zemljevid, ki razkriva podzavest človeka in zakaj se je odločil, da bo zbolel.

Ob njegovih pripovedih mu pogosto uide kakšna španska beseda, hitro se ustavi, pogladi po bradi in išče ustrezno slovensko – po štirih desetletjih je jasno, da slovenščina ni več tako domač jezik. In v tem času se še ni vrnil v Slovenijo.

''K mami potujem vsak dan z mislimi''.
''Torej nimate potrebe, da bi se k njej premaknili tudi fizično.''
''Imam.''

In pove mi, da je – ne glede na to, kako sam doživlja svet – dotikanje (oziroma, kot on pravi – tikanje) največ, kar lahko človek doživi.