Domačin v zaledju Kopra med sprehodom naletel na medveda

Smiselno je tudi, da se strogo omeji delo v gozdu, kajti samo v minulem letu je v gozdu življenje izgubilo enajst ljudi. Kje so še klopi in ostale "nadloge", a ne!!

Ker si moder, ker meniš da omejitve drugim dobro denejo, kaj predlagaš sebi za omejitev? Zakaj si se ti vsedel na pravice drugim pa priporočaš omejitve. Če se motim naštej nekaj omejitev ki jih živiš ti?

Moj komentar ima rahlo ironičen oz. sarkastičen pridih. Namreč verjetnost, da se v gozdu smrtno ponesrečiš pri delu, je neprimerljivo večja kot to, da te pokonča medo. Sicer pa, spoštujem vsa življenja in zagovarjam načelo - živi in pusti živeti! "Omejitve", ki jih živim izhajajo iz nenasilja, saj si prizadevam za to, da človek doseže stanje ljubezni v kateri bo vsaka podoba "zveri" izgubila svoj umentno določen pomen.

..umetno določen pomen!

Živi in pusti živeti se lepo prebere. Prav je da živiš po tem načelu. To pa v praksi pomeni tudi to da ti nihče ne postavlja omejitev kaj moraš in kaj ne smeš. Kmečko prebivalstvo se je znašlo v konfliktu interesov posameznih interesnih skupin v podrejenem položaju do društev beri nvo jev. Eni ti uzakonijo da moraš začeti kositi šele po 31. 7. Ko je seno neuporabno. Druga interesna skupina ti prepove uravnavati, zmanjševati število zveri. Nikoli ni kmečki človek prepovedal v mestih deratizacije ki prav tako uravnava populacijo podgan kot to počne odstrel zveri. Eni smejo živeti kot so si zamislijo drugim je pa to onemogočeno. Samo to sem ti hotel pojasniti. Kmečki človek nima možnosti živeti in pustiti živeti. Mestni človek mu je to pravico vzel s tem ko si je odprl nvo.

Seveda se lepo bere in še lepše se živi. Imamo svobodno voljo, toda tudi odgovornost je tu!!, in "omejtive" se zdijo kot privid, če upoštevamo vodilo nenasilja in ljubezni kot primarno načelo v našem življenju. Zelooo kratko smo v tem svetu da se igramo igro pravice v kateri so meje vselej nevidno zarisane. V tej igri, vsi vidimo le svoj prav itd. Če gledamo na življenje z duhovnega vidika dobijo "omejitve" svojo težo, kajti tam kjer stoji ljubezen, nasilje ne more obstati. Je ali ni, tretje opcije namreč ni.

Se pa strinjam, da so nevladniki izgubljeni v svojem labirintu zmešnjav.

Dajmo VSEM enako možnost. Če si urbana središča dovolijo uravnavat stalež urbanih živali potem je samo logično da ta pravica pripada tudi ljudem iz periferije. Če je nedopustno posegat v populacijo posamezne vrste živali bodimo dosledni. Pustimo naravno pot pri zvereh in pri glodalcih, muhah, komarjih. Vse so samo živali ali pa posegamo vsi. To je moj pogled. Nedopustno pa je da mestni človek ustanovi nvo za zaščito zveri v istem času pa izvaja deratizacijo. Sebi ureja komfort dtugim obeša omejitve. Se saj v tem strinjaš z menoj da želim biti enak med enakimi? Nedopustno je da moramo ljudje s podeželja biti v podrejenem položaju mestnemu človeku zaradi dobro plačanega hobija.

Govorim le to kar je prav. Kaj si ljudje dovolijo, ali ne - to je njihova izbira in hkrati odgovornost. Želim si, da smo enaki v načelih, ki nas odmaknejo z utopije v kateri smo.. Pač samo to!!!

Bravo. Enaki v načelih, enaki v dejanjih. Samo to je prav. Vsak ki se vtika v življenje drugih, drugim postavlja omejitve, prepovedi grobo krši načelo živi in pusti živeti. Sam si dovoli vse drugim po farizejsko postavlja omejitve. To preprosto ne gre. To preprosto ni prav

Z nivoja uma zagotovo ne gre. Vse ima svoje zakonitosti in ljubezen ni izjema. Kaj meniš, a lahko ljubezen obtožimo in uokvirimo v nekaj, kar ni. Preprosto ne gre!