Vlada kot lastnica Nove Ljubljanske banke ni nikoli obravnavala problematike, povezane s poslovanjem hčerinske banke NLB v New Yorku, je zagotovil premier Janez Drnovšek. Vlada prav tako ni nikoli sprejela nobenih ukrepov v zvezi z LBS, kot lastnica namreč "odloča o strateških vprašanjih, za upravljanje in nadzor pa sta imenovana uprava in nadzorni svet, tako kot pri vseh drugih delniških družbah; NLB je namreč delniška družba," je zatrdil Drnovšek.
Ne uprava ne upravni odbor LBS v New Yorku s svojim delom nista ogrožala varnosti vlog komitentov te hčerinske banke Nove ljubljanske banke (NLB), je za današnjo izdajo Financ povedal nekdanji direktor LBS v New Yorku in sedanji direktor urada predsednika vlade Rudi Gabrovec.
S tem se je Gabrovec odzval na objavo odkritja, da je ameriška agencija za zavarovanje vlog (FDIC) na podlagi utemeljenih sumov že konec marca izdala odredbo, s katero od newyorške banke LBS zahteva uskladitev poslovanja z zakoni in predpisi ter takšno poslovno prakso, ki ne ogroža varnosti vlog njenih komitentov. Gabrovec meni, da so ugotovitve o nepravilnostih LBS New York v poročilu pretirane in vzete iz konteksta. Kot pravi, ne ve nič o poslovanju LBS "po domače".
Prav vsa posojila, tudi slovenskim podjetjem, so bila po Gabrovčevih besedah izpeljana na podlagi temeljite analize. Gabrovec prav tako zanika, da bi bil kapital in rezervacije LBS premajhni. LBS namreč po vseh merilih sodi v razred dobro kapitaliziranih bank, za vse morebitne izgube pa ima oblikovane rezervacije. Očitek FDIC o kršenju predpisov pa se po njegovih besedah nanaša zgolj na enkraten dogodek, ko banka med inšpekcijskim pregledom v svojih arhivih ni imela cenilnega zapisnika o vrednosti stolpnice TR3.
Po mnenju nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja pa je za razmere v banki najbolj odgovorna uprava banke matere - uprava NLB. Banka Slovenije je bila namreč seznanjena s poslovanjem LBS le prek matere. Prvič pa je svoje nadzornike v LBS poslala marca lani, potem ko je s pristojnimi ameriškimi institucijami podpisala dokument, ki predvideva skupen nastop pri konsolidirani superviziji določene banke. Potem, ko je NLB novembra od ameriških nadzornikov dobila dokument, ki priča o stanju v LBS, je kopijo dobila tudi Banka Slovenije. Centralna banka je na razgovor razmerah v LBS poklicala predsednika uprave NLB Marka Voljča, ki je hkrati član upravnega odbora LBS, sestali pa so se tudi s predsednikom nadzornega sveta NLB Gregorjem Dolencem.
Rezultati pogovorov so bili, da je bila znotraj NLB imenovana posebna komisija, ki naj bi pripravila vse, da se LBS sanira, je povedal Arhar. O položaju v LBS in vseh ukrepih pa so vedeli takratni finančni ministri Mitja Gaspari, Zvonko Ivanušič ter sedanji Anton Rop, pravi Arhar. Na vprašanje, ali so se razmere kasneje uredile, pa je Arhar odgovoril, da je to vprašanje potrebno nasloviti na sedanjega guvernerja centralne banke.
Sedanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je za Finance povedal, da v času njegovega ministrovanja ni vedel za nepravilnosti v LBS, ker je FDIC izdala poročilo po zamenjavi vlade pred volitvami leta 2000. Na vprašanje, ali so bile ugotovljene nepravilnosti odpravljene, pa bo odgovor dan po opravljenem nadzoru v LBS, ki po Gasparijevih besedah teče prav zdaj, še pišejo Finance.
