Obtoženi za napad na Šutarja naj bi razmišljal o priznanju krivde

Sodnik je zato predobravnavni narok preložil na 26. maj, s tem pa dal obema stranema čas, da dosežeta morebitni dogovor. Povedal je tudi, da je tožilka zahtevala njegovo izločitev iz postopka, ker da ne more soditi nepristransko, a je predsednica sodišča njeno zahtevo zavrnila.

Šiljića so sicer danes na novomeško sodišče vklenjenega pripeljali iz ljubljanskega pripora, njegov odvetnik Dušan Medved pa podrobnejših izjav medijem ni dajal. Na sodišču je potrdil le, da pogovori s tožilstvom potekajo.

Nekoliko bolj zgovorna je bila tožilka Nada Černugelj. Potrdila je, da s Šiljićem potekajo pogajanja tako o priznanju krivde kot o višini kazenske sankcije. "Kaj in kako bo, pa bomo še videli," je po obravnavi dejala medijem.

Šiljiću v obtožnici očita povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico Šutarjevo smrt, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen od treh do 15 let zapora. Očita mu, da je Šutarja močno udaril, zaradi česar je ta padel in z glavo udaril ob tla. Poškodbe so bile hude, kar je imelo za posledico Šutarjevo smrt, je povedala.

Policija je sicer v zvezi z napadom sprva prijela Šiljićevega bratranca, a ga je sodišče po zaslišanju več prič decembra lani izpustilo iz pripora. Kmalu zatem je sodišče odredilo pripor za Šiljića, ki je po prepričanju tožilke tudi prava oseba, ki je storila kaznivo dejanje. Postopek za drugega osumljenca, torej Šiljićevega bratranca, "je še v teku, o njem še ni odločeno, bo pa v kratkem času", je še povedala danes.

Šutarjeva smrt je bila sicer povod za množičen protest, na katerem je okoli 10.000 ljudi 28. oktobra lani opozorilo na nereševanje romskih vprašanj, skupaj s protestom pa je bila tudi povod za sprejetje t. i. Šutarjevega zakona, ki je prinesel nekatere spremembe zakonodaje, ki zadevajo tudi romsko skupnost. Tako Šiljić kot njegov bratranec sta namreč pripadnika romske skupnosti.